Lokalne volitve na Hrvaškem še nikoli niso bile bolj negotove in nikoli niso tako vplivale na dogodke na državni ravni, kot bodo jutrišnje. Rezultati bodo namreč tudi naznanili, ali se hrvaškim volilcem kmalu obetajo tretje parlamentarne volitve od konca leta 2015. Za končno zmago na lokalnih volitvah bodo morali številni kandidati za župane občin in mest ter predsednike županij sicer odigrati še podaljške v drugemu krogu 4. junija.
Predvolilna kampanja za sedeže v lokalnih in regionalnih samoupravah se je začela le nekaj dni po tistem, ko se je razdrlo sodelovanje med strankama HDZ in Most neodvisnih list v desnosredinski vladi, posledično pa se je sesula tudi parlamentarna večina. Politična kriza na nacionalni ravni, ki je izbruhnila v povezavi z razkrivanjem finančnega zloma koncerna Agrokor, je zasenčila komunalne teme in infrastrukturne projekte, ki običajno zaznamujejo kampanje pred lokalnimi volitvami.
Pred slednjim je Most, ki nima veliko razpoznavnih lokalnih politikov na vseh koncih Hrvaške, podporo svojim kandidatom poskusil zagotoviti z obtožbami HDZ, da je odgovorna za padec vlade ter da ščiti kriminal v Agrokorju ter kupuje poslance za novo parlamentarno večino. HDZ je igro sprejela ter obtožbe zavračala ob trditvah, da je Most zrušil vladno partnerstvo. Obe stranki se bojujeta za naklonjenost konservativnega volilnega telesa. Most bo na vse načine poskusil obdržati vpliv na politične procese v državi, ker morebitni poraz v njegovih trdnjavah na jugu Dalmacije verjetno pomeni tudi počasno porivanje stranke na obrobje političnega življenja, ne glede na to, da so po velikosti tretja največja stranka v parlamentu.
Zagreb kot merilnik stanja
Od rezultatov lokalnih volitev bo prav tako odvisno, ali se bo oziroma kdaj se bo HDZ odločila za nove predčasne parlamentarne volitve. Slabši rezultati glavnih opozicijskih socialdemokratov (SDP), Mosta in narodne stranke (HNS) bi HDZ pustili veliko več prostora. Če bo opozicija na lokalnih volitvah kaznovana, bo HDZ v prvi polovici junija lažje zagotovila potrebno parlamentarno večino za potrditev štirih novih ministrov, ki bodo zamenjali Mostove, oziroma se bo lažje opogumila za nove predčasne parlamentarne volitve, po katerih bi pričakovali oblikovanje stabilnejše vlade. Večina hrvaških volilcev sicer ne nasprotuje novim parlamentarnim volitvam.
Slabši volilni rezultat za HDZ, kar pomeni, da ne bi dobili župana v vsaj enem večjem mestu ali da bi izgubili vodilne položaje v županijah, pa bi povzročil dodatne preglavice premierju in predsedniku HDZ Andreju Plenkoviću, ki je svojo politično usodo v Banskih dvorih pogojeval tudi z reševanjem Agrokorja. Posebej hudo bo za Plenkovića, če bo v Zagrebu njegov kandidat za župana Drago Prgomet dobil manjšo podporo volilcev kot kandidatka skrajne desnice Bruna Esih, ki je sicer v saborskem poslanskem klubu HDZ in jo podpira disident HDZ Zlatko Hasanbegović. Prgomet in Esihova nista v anketah niti blizu drugemu krogu volitev, a bodo izidi pokazali odnos volilcev HDZ do Plenkovićevega premika proti politični sredini in do strankarske struje, ki se nagiba k skrajnji desnici. Plenković stavi tudi na svojega kandidata za šefa splitsko-dalmatinske županije, s katerim je nadomestil dolgoletnega predsednika županije iz vrst HDZ zaradi nedavnih malverzacij pri izdaji koncesije za znamenito plažo Zlati rt na Braču.
Reka in Osijek levi sredini
V negotovosti je tudi dolgoletni župan prestolnice Milan Bandić, ki se je na lokalnih volitvah prvič od začetka stoletja znašel v položaju, da se mora zamisliti, ali bo obdržal fotelj. V drugemu krogu se bo po vsem sodeč pomeril s kandidatko HNS Anko Mrak Taritaš, ki jo podpirajo levosredinske stranke vključno s SDP. Bandića, ki mu očitno ne škodijo niti obtožnice o korupciji, bo 4. junija verjetno podprla večina volilcev HDZ in desničarjev, kar pa ne zagotavlja vnaprejšnje zmage.
Od preostalih treh večjih hrvaških mest bodo levosredinske stranke sodeč po raziskavah znova dobile Reko in Osijek, medtem ko ima nekdanji župan Splita Željko Kerum rahlo prednost pred kandidatom HDZ za prvega moža dalmatinske prestolnice. Negotovo bo tudi v nekaterih drugih večjih mestih, kot so Zadar, Dubrovnik, Slavonski Brod, Varaždin in Sisak.
