V ZEG smo vodstvo Snage, d. o. o., na ta scenarij opozorili že leta 2014 pri načrtovanju novega ljubljanskega koncepta ravnanja z odpadki, pridobivanja gradbenega dovoljenja za 152 milijonov evrov vredno investicijo RCERO Ljubljana. Prvotna investicija bi morala vsebovati tudi termično izrabo lahke gorljive frakcije. Posluha ni bilo, bila je le negativna reakcija do ZEG. V tem letu v Snagi pričakujejo večmilijonske izgube. Iz podjetja se stekajo milijoni za sežig odpadkov iz regijskega centra na Barju.
ZEG je že večkrat opozoril na ključne probleme. Tako so največji projekt RCERO Ljubljana usmerjali kvazistrokovnjaki in društvo Ekologi brez meja, brez referenc in strokovnega znanja, katerih talec sta postali MOL in Snaga. Za takšne projekte je potrebno tehnično znanje, ne pa znanje iz internetnih soban.
Zero waste se ne začne pri ravnanju z že nastalimi odpadki, ampak je to filozofija, ki mora biti vključena v celotni sistem družbe, proizvajalcev, potrošnikov, lokalne skupnosti in države. Na to je ZEG že zdavnaj opozoril, tudi jasno predstavil strokovne usmeritve na 20 strokovnih posvetih (www.gospodarnoinodgovorno.si), ki pa jih pristojni niso razumeli (ali niso hoteli razumeti).
Kdo bo odgovarjal za več sto delovnih mest in okoljske stroške, ki so povzročeni z odvažanjem odpadkov od Anhovega do Dunaja? Ti isti ekologi dobivajo izdatna finančna sredstva na MOP za takšne projekte. Zanimivo pa je, da se nihče, tudi mediji, ne vpraša, kako je to sploh dopustno. Zakaj bomo plačevali visoke stroške zgrešenega »strokovnega svetovanja« družbe Cantarina iz Italije, dežele, kjer ponekod domuje tudi smetarska mafija? Za Snagine slabe poslovne poteze občani niso prav nič krivi. Vsi se še spomnimo, kako vehementno je z zavihanimi rokavi kričal »Ne sežigalnice« v Toplarni Ljubljana takratni svetovalec Snage Janez Matos. In podpora njemu je pomenila »ne« termični izrabi doma, kjer bi z razvito tehnologijo, s katero razpolaga toplarna, lahko imeli domači energent, zato bi bila manjša poraba fosilnih goriv, in vključili bi domače strokovnjake, da o stroških sploh ne govorimo.
ZEG odločno nasprotuje temu, da večmilijonsko izgubo plačajo davkoplačevalci. Tega mora biti enkrat konec. Račun naj se pošlje gospe Eriki Oblak in omenjenemu društvu, saj so oni svetovali in bili za to tudi dobro plačani. Enkrat naj odgovarjajo za svoja dejanja, imajo že dovolj zgrešenih projektov, vse podprte z javnimi sredstvi. Nasprotno od drugih nevladnih organizacij, ki rešujemo resne težave ljudi s svojimi finančnimi sredstvi.
Za izboljšanje stanja na tem področju je treba med drugim odpadke obravnavati kot gospodarsko panogo, kar pomeni, da omogočajo nova zelena delovna mesta ob hkratni skrbi za varovanje okolja. Zato bo filozofija zero waste kot sprememba ravnanja z odpadki v RCERO Ljubljana potrebna večplastnega pogleda, da se ne bo zgodil le poskus brez ekonomskega izračuna, kot se dogajajo tovrstne iniciative. Tok kosovnih odpadkov pa bo v bodoče lahko še manjši, ko bodo nekatera družbeno odgovorna komunalna podjetja uvedla sistem izvornega ločevanja za odpadke oziroma izdelke za ponovno uporabo (CPU).
V ZEG v tem kaotičnem stanju v Sloveniji, kjer še vedno preveč komunalnih odpadkov konča na deponijah in v tujini, predlagamo takojšnje kadrovske in organizacijske ukrepe pristojnih državnih institucij, predsednika vlade in Računskega sodišča RS na področju izboljšanja ravnanja s komunalnimi odpadki. Je takšno ravnanje v Sloveniji v posmeh krožnemu gospodarstvu?
Karel Lipič, univ. dipl. ing., predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije
