To so mu kasneje zaradi priprav pobega podaljšali še za poldrugo desetletje, na prelomu stoletja pa ni sprejel skrajšanja kazni, ki mu jo je ponujal tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Zahtevana odpoved boju za neodvisnost Portorika, v katerem so sile FALN med leti 1974 in 1983 izvedle več kot 120 večinoma opozorilnih bombnih napadov v ZDA, zanj ni bila sprejemljiva, čeprav ga niso neposredno povezali z nobenim napadom oziroma skupaj petimi smrtnimi žrtvami, ki so jih zahtevali. V San Sebastianu na Portoriku rojeni Oskar se je kot najstnik s starši preselil v ZDA, tam pa ga je zajel vojaški nabor in pristal je v Vietnamu, kjer si je prislužil vojaško odlikovanje.
Po vrnitvi v Chicago je postal aktivist tamkajšnje portoriške skupnosti v boju za boljše bivalne in izobrazbene možnosti tako imenovanih Latinosov na splošno. Sčasoma ga je ta dejavnost zbližala s podtalno portoriško organizacijo v boju za neodvisno komunistično državo. Prav zaradi dejavnosti FALN so ameriške oblasti ustanovile tako imenovane združene protiteroristične sile (JTTF) na različnih ravneh, samooklicani portoriški protikolonialni borci pa so bili razglašeni za teroriste. Barack Obama je skrajšanje Oskarjeve kazni podpisal v zadnjih dneh mandata, skupaj s še več kot dvesto drugimi, ostareli gverilec pa se je tedaj lahko iz ameriškega zapora preselil v hišni pripor na Portoriku in tam pričakal končno svobodo. Njegova prva pot ga je vodila v vladno poslopje v San Juanu, kjer so mu sneli sledilne naprave, v četrtek pa se je že vrnil v Chicago, kjer so mu podporniki pripravili poseben sprejem. Podobnega mu pripravljajo tudi ob portoriškem paradnem dnevu v New Yorku 11. junija.
