Na veselje državnih in občinskih uradnikov, ki včasih le morajo priznati, da nam visoke, tako rekoč rekordne številke ne nosijo vedno tudi veliko denarja. In če turisti ne nosijo denarja, zakaj bi jih trpeli? Samo ovirajo nas v našem bivanju! Kako si kaj takega sploh upamo reči… A v svetu se stvari spreminjajo in gotovo se bodo tudi pri nas. Antarktika in Galapaški otoki, Islandija in Butan so večja območja, kjer si turistov, predvsem zaradi varovanja narave, ne želijo. Mi pa smo si ogledali manjše priljubljene kraje, kjer obiske turistov na različne načine omejujejo, ker enostavno onemogočajo normalno življenje domačinov.
Cinque Terre Italija
Pet dežel je pravzaprav pet vasic – Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore – ki se na območju 18 kilometrov raztezajo na slikoviti obali Ligurskega morja. Vasice so nastale ob skalnati, strmi obali, ki se v terasah spušča proti morju. Lepo in tako pomembno, da so leta 1997 območje Cinque Terre skupaj z nekaterimi okoliškimi znamenitostmi uvrstili na Unescov seznam svetovne dediščine. A aktualne številke so neizprosne. V slikovitih vasicah ob italijanski obali živi kakšnih 4000 ljudi, turistom pa lahko zagotovijo 3000 ležišč. Lokalne oblasti so na prste izračunale, da lahko območje prenese kakšnih 1,5 milijona obiskovalcev na leto, lani pa jih je bilo kar 2,4 milijona, predvsem zaradi dodatnih turistov, ki se na različnih križarjenjih na obalo pripeljejo z različnimi plovili. Jasno, idilične vasice, v eni najlepših pokrajin Evrope, niti približno nimajo infrastrukture za takšen naval gostov, zato uvajajo nekakšne vstopnice, s katerimi bodo omejili dostop do lepot teh krajev. In verjetno še nekaj malega dodatno zaslužili.
Barcelona Španija
Slogana »Turisti, pojdite domov« in »Turizem je večji problem kot revščina« opisujeta dokaj alarmantno stanje z obiskovalci, ki vsak dan preplavijo največje katalonsko mesto. Zato so januarja lokalne oblasti sprejele zakon, ki predvideva moratorij za gradnjo novih hotelov in izdajo licenc za apartmaje. V Barceloni je sicer okoli 175.000 postelj, pa še kakih 17.000 stanovanj je preurejenih v turistične apartmaje. To pa seveda meščanom povzroča stanovanjsko stisko. Lani je Barcelono, ki ima 1,6 milijona prebivalcev, obiskalo 32 milijonov turistov.
Votline Mogao Kitajska
Votline so pravzaprav podzemni sistem s 492 jamami in templji na vzhodni steni gore Mingsha. Gre za izredno pomembno versko in kulturno dediščino na Svilni poti, v kitajski provinci Gansu, ki je od leta 2007 tudi pod zaščito UNESCA. V jamah je nekaj najpomembnejših del budistične umetnosti, ki seveda zanimajo turiste vsega sveta. Da bi dela in votline zaščitili, so se odločili za omejitev. V najvišji sezoni na dan sprejmejo 10.000 ljudi, drugače pa 6000, vstopnice je treba kupiti vnaprej.
Benetke Italija
Mesto, ki je imelo pred petdesetimi leti okoli 175.000 prebivalcev, jih ima samo še 54.000. Njihova bivališča so spremenjena v različne turistične nastanitve. Število turistov, ki pridejo z avti, z vlaki, z ladjami in še čim, je 70.000 na dan, kar je na leto okoli 25 milijonov. Tega pa niti infrastruktura tega starega mesta ne more zdržati. V mestu je recimo osem javnih stranišč, ki jih zaprejo ob sedmih zvečer. Z letošnjim letom naj bi številke turistov zmanjšali; čeprav natančnih ukrepov še nimajo, je jasno, da bodo zagotovo spet zmanjšali število ladij, ki smejo v mesto.
Dubrovnik Hrvaška
Domačini pravijo, da so lansko poletje potrebovali tudi več kot dve uri, da so zaradi gneče lahko zapustili svoje mesto. Stari del mesta Dubrovnik, ki je pod zaščito Unesca, je verjetno celo najbolj oblegan del sveta – gre za mestece z obzidjem, ki s svojo velikostjo ni sposobno prenesti več kot 8000 ljudi naenkrat. To pa pomeni 6000 obiskovalcev in 2000 domačinov. Hrvaški turistični delavci napovedujejo, da se bo letos treba za ogled tega dela mesta prijaviti in pri številki 6000 turistov se bodo mestna vrata zaprla.
Santorini Grčija
Najjužnejši grški otok v Kikladih v Egejskem morju ima 72 kvadratnih kilometrov in kakšnih 15.000 prebivalcev. Na otoku je nekaj najlepših kopalnih plaž v Evropi, kar privabi na tisoče turistov. V sezoni tudi več kot 10.000 na dan. Lokalne oblasti so se odločile, da temu naredijo konec, saj takšna množica na tako majhnem otoku že ogroža normalno otoško življenje. Po novem na otoku dnevno sprejmejo največ 8000 obiskovalcev, ki kanijo obiskati otok s križark. Podatek, da je leta 2015 otoček obiskalo kar 636 križark, je enostavno skrb vzbujajoč.
Machu Picchu Peru
Najbolj znano inkovsko mesto je eden najzanimivejših turističnih krajev na zemeljski obli. Mesto s pripadajočim narodnim parkom je na seznamu Unescove svetovne dediščine od leta 1983, znanstveniki pa so ga odkrili in širši javnosti predstavili že leta 1911. Turiste zanima predvsem mesto, ki leži kakšnih 2430 metrov nad morjem. Pred časom so vstop omejili na 2500 ljudi na dan. Obiskovalci morajo kupiti vstopnice, ki jih lahko dobijo na uradni spletni strani, ob predložitvi potnega lista. In ker se zdi, da tudi to ne pomaga, naj bi moral od leta 2019 vsak obiskovalec najeti tudi vodiča.
Sejšeli
Na arhipelagu, ki ga kakšnih 1600 kilometrov od afriške obale sestavlja 115 romantičnih otokov v Indijskem oceanu, živi na 459 kvadratnih kilometrih nekaj več kot 90.000 ljudi, ki vsako leto sprejmejo okoli 250.000 turistov. Številka, ki po njihovem mnenju pomeni znak za preplah. V prvi fazi so se lokalni politiki, na čelu z ministrom za kulturo in turizem, odločili, da ne bodo več izdajali gradbenih dovoljenj za velike hotele, gradili bodo lahko le majhne hotele z lokalnim upravljanjem, ob tem pa naj bi tudi omejili število obiskovalcev na Sejšelih.
Skellig Michael Irska
Na Mihaelovi steni, kakor bi se po naše reklo večjemu od dveh otokov ob irski obali, so v zadnjem času posneli dva filma iz serije Vojna zvezd: Sila se prebuja in Poslednji Jedi. Gre za enega najbolj zaprtih in turistom neprijaznih otokov. Na njem sta ohranjeni redka flora in favna ter starokrščanski samostan iz 7. stoletja. Impresivno, a ker je otok pomemben del Unescove svetovne dediščine, ga lahko vsak dan obišče zgolj 180 ljudi. Pa še ti se morajo za izlet dogovoriti s pooblaščeno agencijo, sicer si otok ogledajo samo z ladjice.
Otok Lord Howe Avstralija
Okoli 360 prebivalcev živi na vulkanskem otoku med Avstralijo in Novo Zelandijo. Za otok, ki je dolg kakih deset kilometrov in širok največ dva kilometra, velja, da nanj ne more več kot 400 turistov naenkrat. Za hišne ljubljenčke je treba imeti posebno dovoljenje. Mobilnega signala ni, imajo telefon, radijsko postajo, pekarno, nekaj trgovin, nekaj gostiln, pošto, muzej, policijo, zdravnika… Turisti pridejo na otok z letali iz Avstralije. Na otoku Lord Howe se potapljajo, deskajo, veslajo in lovijo ribe. Kampiranje ni dovoljeno.
