»Zjutraj sem se zbudil ves čuden. Z mano je bilo vse narobe, nagajala mi je vsa desna stran telesa, bil sem zmeden, čudno sem govoril,« našteva Jurij Čižmek znake, zaradi katerih se je pred dvema mesecema takoj odpravil k zdravniku. »Krvnega tlaka mi najprej sploh niso mogli izmeriti. Potem pa so poiskali neki starejši aparat, ki je pokazal, da imam zgornji tlak 255 mm Hg. Takoj so me poslali na klinični oddelek za hipertenzijo na Univerzitetni klinični center v Ljubljani, kjer so ugotovili, da sem doživel manjšo možgansko kap,« razlaga Čižmek. Pravi, da se po dveh mesecih zdravljenja spet odlično počuti in spet meni, da ni bolan. Si pa zdaj redno meri tlak, ki si ga pred kapjo ni izmeril vsaj 20 let, ker se je vedno počutil zdravega. Močno je spremenil tudi način življenja in prevrednotil vrednote. »Zdaj so v ospredju drobne vsakdanje stvari, nekaterih načrtov, ki so se mi prej zdeli nadvse pomembni, pa v njem sploh ni več,« prostodušno prizna.
Visokega tlaka ne čutimo
V slovenskem Združenju za hipertenzijo opozarjajo, da visok krvni tlak po svetu povzroči približno 9,4 milijona smrti na letno. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak, ki dosega razsežnosti globalne epidemije, že skoraj vsak četrti odrasel (skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi), v Sloveniji že skoraj vsak drugi odrasel, visok krvni tlak pa je vedno pogostejša težava tudi pri mladostnikih in se pojavlja tudi pri mlajših otrocih.
»Ker bolezni ne čutimo in se prvi simptomi pojavijo, ko je že prepozno, se je večina ne zaveda,« poudarja asist. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo. Skrb zbuja tudi to, da zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil tudi okrog 75 odstotkov zdravljenih bolnikov nima dobro urejenega krvnega tlaka. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
»V zadnjih letih vse bolj razkrivajo tudi povezanost visokega krvnega tlaka z demenco,« še pravi Brguljan-Hitijeva in doda, da se simptomi morda še najprej pokažejo s prizadetostjo malega žilja na očesnem ozadju in težavami z vidom. Pravi, da je prav zaradi tega, ker se večina bolezni ne zaveda, zelo pomembno redno spremljanje tlaka, tudi doma. »Tako kot imamo doma termometer, bi morali imeti tudi kakovosten merilnik krvnega tlaka,« je dejala.
»Dokazano je, da so doma izmerjene vrednosti bolj realne,« je poudarila glavna medicinska sestra kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana Ernica Jovanović in dodala, da se bolniki doma bolj sprostijo. Za samomeritve je poleg izbire kakovostnega aparata še zlasti pomembna izbira manšete, ki mora ustrezati obsegu nadlahti, saj lahko sicer pomembno vpliva na rezultat meritev.
Visok krvni tlak med drugim povzročajo prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli in alkohola, premalo gibanja in izpostavljenost škodljivemu stresu. Povezan je tudi z dednostjo, starostjo in spolom, na kar pa nimamo vpliva. Da vrednost krvnega tlaka ne bi presegla 140/90, je pomembno, da gojimo zdrav življenjski slog, da se dovolj gibamo in uravnoteženo prehranjujemo. Paziti je treba na vnos soli, ki ne sme presegati pet gramov oziroma ene čajne žličke na dan, opozarja Cirila Hlastan Ribič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Preslaba ozaveščenost
Ozaveščenost o hipertenziji ni premajhna le pri nas, ampak tudi drugod po svetu, opozarjajo v Združenju za hipertenzijo. Zaradi visokega davka in bremena bolezni, ki udari iznenada, jo skušajo povečati tudi z akcijo Poznaj svoje številke – spoznaj svoj krvni tlak, kar je od leta 2013 do 2018 osrednja tema svetovnega dne hipertenzije, ki smo ga zaznamovali v sredo. Slovenija se svetovni akciji ozaveščanja o problematiki in resnosti posledic nezdravljene hipertenzije pridružuje tudi z akcijo mesec meritev maj 2017. V več zdravstvenih ustanovah in lekarnah po vsej Sloveniji bodo ves maj brezplačno merili krvni tlak.
Na spletni strani www.hipertenzija.org pa je dostopen anonimen spletni vprašalnik, v katerega je treba vnesti meritve krvnega tlaka in nekaj dodatnih podatkov. Po svetu naj bi v majskih aktivnostih v 87 državah letos sodelovalo okrog 25 milijonov odraslih, na novo pa naj bi odkrili okrog dva milijona bolnikov. V Sloveniji naj bi opravili okrog 5000 meritev in odkrili 400 bolnikov, je napovedala specializantka Nina Božič.
