Luka: Ne bi rekel, da gre za modni trend. Je pa trend. Glede tega se lahko primerjamo z ZDA, kjer so imeli še pred 20 leti prav tako samo nekaj velikih pivovarn. V Sloveniji je bila nekoč pivovarska scena veliko bolj razširjena. Samo v Šiški je bilo osem, devet pivovarn.
Prva revolucija domačih pivovarn se je zgodila pred 20 leti, ko je nastalo veliko gostiln, kjer so varili lastno pivo. Zakaj jim ni uspelo?Luka: Naredili so ključno napako, ker so izdelovali pivo, ki naj bi bilo podobno ležakom in lagerjem. Te pa je v tehničnem smislu težje narediti, ker potrebuješ več časa. To pivo po okusu ni bilo konkurenčno drugi ponudbi.
Vsi slovenski kraft pivovarji so začeli delati pivo v domačih kuhinjah in garažah.Jernej: To je res. Vsi povedo enak scenarij. Garaža, kotel, ponesrečeni poskusi. Osnova kraft piva je v tem, da po svojem domačem pivovarskem receptu poskušaš priti na dva ali tri tisoč litrov in obdržiš raven kakovosti. Ampak med tem, ali skuhaš 50 litrov piva ali 2000, je gromozanska razlika.
Takrat, ko gre prvi zvarek po lastnem receptu v kanalizacijo?Jernej: Če se držiš določenih osnov, ti bo vedno nekaj uspelo. Načeloma velja pravilo, da ti prvih pet domačih poskusov vedno uspe, ker si zelo previden in natančen, potem pa začneš eksperimentirati. Največkrat se zalomi tako, da pride do kakšne okužbe in rezultat je kislica, ki ni pitna. Med domačimi pivovarji je ponesrečeno pivo pogosto, pivo z napakami pa se tolerira.
Je sestavine za varjenje piva doma težko dobiti?Luka: Sploh ne. Vse je dosegljivo z enim klikom na internetu. Praktično vsi domači pivovarji kupujemo sestavine od istih generalnih dobaviteljev kot profesionalci. Le da mi kupujemo manjše količine po drugačnih cenah. Dobiš pa lahko vse. Tudi različen kvas, ki ga včasih ni bilo toliko vrst. Tudi doma se da vse zvariti.
Ali 50 litrov doma narejenega piva zdrži vložek v poskus?Jernej: Da. Ni pa primaren namen domačega pivovarstva, da boš pil cenejše pivo. Razlogi za ta hobi so različni, ampak na koncu je za vse najpomembnejše to, da lahko piješ svoje pivo. Na to, da bi šel v to iz ekonomskih razlogov, lahko pozabiš. Račun se lahko hitro ustavi, in če si pravi ljubitelj, te hitro odnese v razno eksperimentiranje. Je pa tako, da ko začneš kuhati pivo, so nenadoma vsi tvoji prijatelji. Domače pivovarstvo je način, kako dobiš največ prijateljev. Takoj ko ga začneš kuhati, pridejo vsi malo pogledat. Pa pokusit od prejšnjih kuhanj, če kaj ostane.
Ali domači pivovarji na neki način narekujejo smernice, kaj se bo kuhalo v kraft pivovarnah?Jernej: Nedvomno. Domači pivovarji sledimo smernicam ameriških pivovarjev, ker so veliko let pred nami, zato se pogosto kakšen pionirski domači recept pozneje prelevi v kraft trend. Najlažje je tako, saj domači pivovarji nimajo ekonomskega računa in 50 litrov ponesrečenega poskusa ne stane toliko, kot če se ti ponesreči tisoč litrov.
Kaj je letošnja moda med domačimi pivovarji?Jernej: Kislo pivo. Poleti bo imelo veliko kraft pivovarn v prodaji kakšno kislo pivo. Nekateri ga že imajo.
Pogovarjal sem se z veliko domačimi pivovarji in presenetljivo se mi zdi, da jih ima veliko od njih prav presunljivo veliko znanja o pivu. Govorijo kot znanstveniki.Luka: Če hočeš narediti dobro pivo, moraš o pivu nekaj vedeti. Osnovno znanje mikrobiologije vsekakor potrebuješ. Je pa znanje v nasprotju z nekoč zelo dobro dostopno. Fenomen je tudi v tem, da vsi domači pivovarji svoje pridobljeno znanje delijo z drugimi. Vsak, ki pomaga drugemu, to počne zato, ker ve, da bo s tem, ko bo nekomu pomagal, pivo v Sloveniji nekoč še boljše.
Ali morda obstaja podatek, koliko doma narejenega piva se zvari na leto pri nas?Jernej: Niti približno, ker nimamo statističnega podatka, koliko je sploh domačih pivovarjev. V društvu nas je zdaj okoli 200. Je pa težko predvideti, koliko je takšnih, ki niso člani društva, pa redno varijo svoje pivo. Gotovo jih je veliko. Če vsak zvari zakonskih 500 litrov na leto, kar ni realno, saj vsak gotovo zvari več, lahko hitro pridemo do kar spodobne številke.
Ali to pomeni, da se bo za domače pivovarje začela zanimati tudi država?Luka: Načeloma se je že. Bili smo upoštevani v okviru trošarinskega zakona, v katerem so nam omogočili, da lahko na gospodinjstvo zvarimo 500 litrov na leto za lastno uporabo.
