Na neposeljenem koralnem atolu, ki je del Pictairnovega otoka, je kar 17,6 ton odpadkov, ki so posledica onesnaženosti morja. Raziskovalka Jennifer Lavers iz Univerze v Tasmaniji pravi, da jih je večina – okoli 68 odstotkov – približno 10 centimetrov pod površjem mivke.
Na otoku Henderson je največja gostota plastičnih odpadkov na svetu, dnevno pa na njem pristane kar 13 tisoč novih kosov. Kot pravi Laversova, je to dokaz, da plastičnim odpadkom ni moč ubežati nikjer po svetu, niti na najbolj odmaknjenih delih. Otok, ki je pod zaščito Unescove svetovne dediščine, ima po besedah Laversove morda še več odpadkov, kot so jih odkrili do sedaj, saj se ti lahko nahajajo tudi globlje pod mivko. Plastični odpadki so zelo škodljivi za veliko živalskih vrst, več kot 200 jih je zaradi njih tudi ogroženih. Na otoku, velikem le 2700 hektarjev, sicer živi deset endemičnih vrst rastlin in štiri vrste ptičev.
Laversova še meni, da morajo tako posamezniki kot vlade ukrepati in zmanjšati število plastičnih odpadkov. »Ne smemo več čakati na znanost in debatirati. Raven plastike v morju je absolutni fenomen, zato moramo ukrepati takoj,« je povedala za The Guardian.
