Eden od pogojev, da bomo zavarovanje pravilno sklenili, je, da si za to vzamemo dovolj časa. Za pomoč si izberimo zavarovalniškega strokovnjaka, ki nam bo ponudil primerjavo med zavarovalnimi paketi različnih zavarovalnic in nam prilagodil naše zavarovanje. Našo nepremičnino si mora zavarovalniški strokovnjak ogledati, saj bomo tako skupaj lažje ugotovili, ali so za naše premoženje lahko usodni tudi denimo plaz, padec drevesa, zmrzal, vdor meteorne vode …
Pred pogovorom z njim je dobro vedeti:
1. Lastniki nepremičnine lahko v Sloveniji zavarujemo svojo nepremičnino na gradbeno vrednost (to je vrednost objekta brez zemljišča) in ne na tržno vrednost, kot pogosto stranke zmotno mislijo.
2. Zavarovalnice se pri oceni gradbene vrednosti nepremičnine naslanjajo na gradbene standarde. Velja načelo, da se ob škodnem dogodku lastniki nepremičnin ne smemo okoristiti (načelo prepovedi obogatitve iz zavarovanja), saj lastniki nepremične ob škodnem dogodku potrebujemo le denar, da nepremičnino povrnemo v prvotno stanje, lastništvo zemljišča pa navkljub škodnemu dogodku seveda obdržimo.
3. Zavarovanje nepremičnine se lahko sklene na zavarovalno vrednost, ki pa je lahko:
a) nova gradbena vrednost objekta ali
b) dejanska gradbena vrednost objekta.
Nova zavarovalna vrednost objekta je gradbena vrednost nove zgradbe. To je cena, ki zajema stroške gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del in vgrajene opreme. V zavarovalno vrednost ne vračunavamo cene zemljišča in komunalne opremljenosti, pa tudi ne tržnih učinkov ponudbe in povpraševanja.
Dejanska zavarovalna vrednost objekta je gradbena vrednost nove zgradbe, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti (amortizacija).
Če želimo ob škodnem dogodku dobiti ustrezno zavarovalnino, je zelo pomembno, da določimo pravo višino zavarovalne vrednosti in izberemo zavarovanje na novo vrednost. Zavarovalnice dopuščajo, da lahko na lastno željo gradbeno vrednost (ki jo izračunajo zavarovalnice po svojih standardih) tudi povišamo, če razpolagamo z dokazi, da smo denimo vgradili dražje materiale, uporabili posebne inštalacije … Da pa bomo nepremičnino pravilno zavarovali, je pomembno, da poznamo tudi pojem zavarovalna vsota.
Zavarovalna vsota je z zavarovalno pogodbo določena obveznost zavarovalnice za izplačilo škode. Je najvišji znesek, za katerega jamči zavarovalnica, in je praviloma tudi osnova za obračun premije. Določimo jo zavarovalci sami (lastniki nepremičnine) oziroma jo določimo z zavarovalnico sporazumno. Da zavarovanje lahko daje pravo zavarovalno zaščito, mora biti zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti predmeta.
Kadar za zavarovalno vsoto določimo znesek, ki je nižji od zavarovalne vrednosti, govorimo o podzavarovanju, zavarovalnica pa ob nastanku zavarovalnega primera plača škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo. Posledica prenizko določene zavarovalne vsote je, da je izplačana zavarovalnina nižja od dejanske škode. V tem primeru moramo del škode kriti sami. Zato pozor: v primeru, ko podzavarujemo nepremičnino in je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost, je lahko izplačilo zavarovalnine tudi za 50 odstotkov nižje od gradbene vrednosti naše nepremičnine.
Kadar je zavarovalna vsota višja od zavarovalne vrednosti zavarovanega predmeta, govorimo o nadzavarovanju. Zaradi načela prepovedi obogatitve iz zavarovanja se temu želimo izogniti, saj kljub temu, da smo plačevali previsoko premijo, lahko dobimo povrnjeno le dejansko škodo.
Da bo naše premoženje ustrezno zaščiteno v škodnih primerih, si vzemimo torej dovolj časa, v odnos povabimo neodvisnega zavarovalniškega strokovnjaka in zavarujmo svojo nepremičnino na novo vrednost, določimo ustrezno zavarovalno vsoto in izberimo tiste zaščite, ki bi lahko usodno vplivale na naše življenje.
Sergeja Slabanja in Samo Ravnikar, Svetovalni center Avalon tim, d. o. o.
