Zagonska podjetja v Sloveniji se srečujejo s številnimi poslovnimi, upravnimi in davčnimi ovirami, ki vplivajo praktično na vsa področja njihovega poslovanja – na zagon in začetno financiranje, nadaljnje pridobivanje investicij, zaposlovanje in nagrajevanje ključnih kadrov, ovire so pri spletnem in mobilnem poslovanju, med drugim opozarjajo predstavniki slovenske startup skupnosti.
Zato so se v pobudi Start:up Slovenija odločili, da po vseh dosedanjih dopisih in komunikaciji z gospodarskim in finančnim ministrstvom ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev nagovorijo še premierja Mira Cerarja, ki se je udeležil drugega dneva konference PODIM. Razdeljenost pristojnosti med različna ministrstva namreč otežuje reševanje številnih težav zagonskih podjetij, saj razbija polje odgovornosti in onemogoča sprejemanje ustreznih odločitev. Zaradi tega se vse več zagonskih podjetij seli v tujino.
Kot je nedavno opozoril Aleš Špetič, član skupnosti Silicijevi vrtički, so v zadnjih letih v Sloveniji izpeljali samo pet odstotkov od skupno 100 milijonov investicij, kolikor jih na leto v povprečju zberejo slovenski ustanovitelji zagonskih podjetij. Cerarju so predlagali ustanovitev medresorske skupine za odpravo ovir, v kateri bodo določene osebe odgovorne za sistematično reševanje ovir, določena pa bo tudi časovnica. Tako so med drugim predlagali odpravo določila, da morajo biti za ustanovitev in dokapitalizacijo podjetja investitorji fizično prisotni v Sloveniji, odpravo omejitev, ki investitorjem preprečujejo, da bi investirali v več podjetij zaporedoma, saj zakon o gospodarskih družbah onemogoča, da bi denimo podjetje vložilo v več kot štiri podjetja na leto, in omejitev, ki investitorjem preprečuje ustanavljanje manjših naložbenih skladov. Na področju financiranja predlagajo ohranjanje javnih investicij v zagonska podjetja in možnost, da država izenači investicije priznanih skladov tveganega kapitala ter vzpostavitev programa za javno privabljanje tujih zasebnih vlagateljev v Slovenijo.
Predlagajo uvedbo davčnih olajšav, kot je recimo odlog plačila davka na dobiček po zgledu Estonije, kjer se davek na dobiček prvič plača ob prvem plačilu dividend, ter uvedbo davčnih olajšav za investitorje v zagonska podjetja po zgledu sheme SEIS in EIS iz Velike Britanije. Problematično pa se jim zdi tudi, da se pri nagrajevanju zaposlenih prek delniških opcij prodaja lastniškega deleža obravnava kot prejemek iz delovnega razmerja, in ne kot kapitalski dobiček. Tako naj bi se namreč zgodilo prav v primeru prodaje Outfit7.
Na področju zaposlovanja med drugim predlagajo hitrejše in preprostejše zaposlovanje tujih državljanov izven držav zunaj EU, vsaj tistih strokovnjakov, ki imajo specifično znanje in jih čaka zaposlitev pri vnaprej znanem delodajalcu. Predlagajo uvajanje izobraževalnih programov, ki ustrezajo dejanskim potrebam trga, ob tem pa uvedbo štipendij za mlade podjetnike po načelu temeljnega univerzalnega dohodka, s čimer bi spodbudili odločanje za podjetništvo ter olajšali začetne korake, ko je gradnja podjetja najtežja.
Med vrsto administrativno-poslovnih ovir pa so opozorili na nujno pohitritev postopka za pridobivanje številke ID za DDV za podjetja, saj zdaj lahko traja tudi več tednov.