No, pri naravi in rasti pri »vzponu« nisem opazil kakšnega posebnega napora. Za naše oči se vse dogaja kar samo od sebe. Rastline se najbrž posebno ne trudijo, da bi rasle, edino ptiči imajo morda naporno obdobje, ko letajo za hrano, da nakrmijo svoje mladiče. Ampak kaj bi pa počeli, če ne bi letali, najbrž ne bi sedeli in gledali tjavendan. Sicer pa začne življenje vrveti že prej – kdaj pa se ptički ženijo? Na gregorjevo, ko je majska toplota še presneto daleč! Tako da bi lahko rekli – tudi maj je mesec, ki je poln neke energije, gibanja, rasti in ustvarjanja. Najbrž ljudje nismo čisto imuni za to, saj smo tudi (še vsaj malo) del naravnega toka. Če se začnejo po drevesih na pomlad pretakati sokovi, se verjetno nekaj dogaja tudi v nas.
Vsako leto znova me očarajo spremembe, ki nam jih prinašajo letni časi. Ne samo pomladno prebujanje po dolgi zimi, tudi poletna vročina in brezskrbne, tople poletne noči, ko je narava res kakor paradiž – skoraj nam ni treba skrbeti, kaj bomo oblekli, saj zadostujejo že majhne krpice. Pa jesensko minevanje in uvod v zimsko spanje. Nekateri se morda res ne naveličate poletja, drugi bi si podaljšali pomlad in tretji zimo. Za vse ni rešitve, a živimo pač v krajih s štirimi letnimi časi in še vedno se lahko preselite v kraje z večnim poletjem ali pa bolj na sever, kjer boste dlje uživali v sterilni belini, ki seveda prinaša drugačno vrsto lepote.
Letošnji maj, vsaj za zdaj, ne upravičuje slovesa meseca ljubezni. Saj ne da bi hoteli vročino, a zadnje dni se je skoraj prijetneje držati na toplem kot pa v ognju zaljubljenosti postavati v parku ali kje drugje vsaj malo skrit pred pogledi… Prav zanima me, kaj bi pokazala statistika – ali se morda vendarle največ ljudi zaljubi v maju?
