Manj verni ljubitelji jugoslovanskega nogometa, ta peščica švedskih taksistov in kanadskih skladiščnikov, pa sumijo, da sta za razpad jugoslovanske države krivi Uefa in Fifa, ki sta se po Čilu leta 1987, ko je zlata jugoslovanska generacija osvojila naslov mladinskih svetovnih prvakov, ustrašili neizogibne večletne jugoslovanske prevlade. Da bi naslove svetovnih in evropskih prvakov lahko še naprej osvajali Nemci, Brazilci, Francozi, Španci in Italijani, so mali nogometni bogovi iz Nyona in Züricha nepremagljivi jugoslovanski talent razbili na več premagljivih delov.

A ne glede na to, ali so Jugoslovani verjeli prvi ali drugi zgodbi ali pa so obe pripovedovali le kot dobro šalo, dejstvo je, da se v petindvajsetih letih, kolikor je minilo od zadnje tekme jugoslovanske nogometne reprezentance, še nista s

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.