Rusija je zaradi uvedbe sankcij povečala lokalno proizvodnjo, to pa je za slovenske izvoznike v Rusijo pomenilo korenito zmanjšanje obsega izvoza, je prepričan predsednik slovensko-ruskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in direktor Rika Janez Škrabec.
Glavni ekonomist pri analitski skupini GZS Bojan Ivanc je zmanjšanje sodelovanja med Slovenijo in Rusijo ponazoril tudi s konkretnimi številkami. Slovenski izvoz v Rusijo je pred uvedbo sankcij leta 2014 presegal milijardo evrov, najnižji pa je bil avgusta lani, ko je znašal približno 700 milijonov evrov. Največji padec vrednosti izvoza je Ivanc zaznal pri strojih in mehanskih napravah, znižala pa se je tudi vrednost izvoza farmacevtskih proizvodov. Ob tem je Ivanc poudaril, da je posledice naftne krize in padca vrednosti rublja zelo težko ločiti od posledic sankcij.
»Ruski trg je izjemen trg in tukaj imamo precej neizkoriščenih priložnosti. Slovenija pa je življenjsko odvisna od tega, da uspešno veliko izvaža,« je poudaril Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS. Prepričan je, da sankcije škodujejo tako slovenskemu gospodarstvu kot gospodarstvu EU – celo gospodarstvu Ukrajine, ki naj bi jo s sankcijami zaščitili. »Slovensko vlado zato pozivamo, da pripravi in v evropski komisiji predlaga učinkovitejše razreševanje problemov v Ukrajini in razreševanje rusko-evropskih odnosov, pri tem pa se zavzame za ukinitev sankcij in oblikovanje drugačnega pristopa do razreševanja konflikta,« je bil odločen Hribar Milič. »Zdaj ima slovensko gospodarstvo zvezane roke in ni učinkovito.«
Škoda za EU: 150 milijard evrov
Gospodarstvo EU je doslej zaradi sankcij EU zoper Rusijo utrpelo škodo v višini 150 milijard evrov, je prepričan Anton Bebler, profesor na fakulteti za družbene vede. »Vpletanje gospodarskih sankcij, s katerimi škodimo sami sebi in s katerimi povzročamo kontraprodukitvne učinke, je z vidika EU nefunkcionalno,« je bil kritičen Bebler. »To je v razkoraku s temeljnimi dolgoročnimi ekonomskimi cilji večine držav članic EU. Logično bi bilo, da se umakne tisti del delovanja, ki škoduje EU.«
Bebler je prepričan, da je ravnanje države mogoče obsoditi s številnimi drugimi sankcijami. Ukrepi zoper Rusijo namreč že zdaj vključujejo tudi neekonomske vidike, kot so diplomatske, kulturne in športne sankcije. S krepitvijo teh vidikov bi po besedah Beblerja lahko izrazili nestrinjanje s politiko Rusije do Ukrajine.
