Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo, in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja in vzpostaviti multikulti distopijo.« Takšno izjavo je v televizijski oddaji Sreda v sredo, ki je dostopna tudi na spletu, podal ekonomist Bernard Brščič. Brščič večkrat nastopa na dogodkih in v oddajah, ki so povezani s stranko SDS. Oddajo Sreda v sredo sicer primarno predvajajo na zasavski televiziji ETV, pa tudi na več drugih lokalnih televizijah. V programu televizije Nova24 TV, ki je neposredno povezana s stranko SDS (odgovorni urednik Miro Petek je član izvršilnega odbora stranke), te oddaje ni najti. Je pa Nova24 TV na spletu objavila podporo Brščiču, ki jo je podpisal anonimni avtor Kavarna Hayek. V tem zapisu je mogoče najti več »poglobljenih« dvomov o vzrokih in obsegu holokavsta. Predstavljena je recimo teza, da so bogati Judje s finančno podporo nacistom sami financirali holokavst, da bi s tem upravičili nastanek izraelske države. »Človek se vpraša, zakaj so pravzaprav financirali svoj holokavst. Odgovor je jasen. Brez holokavsta svet v času, ko je potekala dekolonizacija, nikoli ne bi pristal na judovsko državo Izrael,« sporoča Kavarna Hayek.

Verbalno sovraštvo je enakovredno fizičnemu nasilju

Direktor Judovskega kulturnega centra Robert Waltl pravi, da gre za sovražni govor in da bo podal kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Pravi, da je to njegova državljanska dolžnost. »Verbalno opletanje s sovraštvom je lahko enakovredno fizičnemu nasilju, saj je v mnogih primerih jasen povzročitelj pobojev in etničnega čiščenja,« opozarja Waltl.

Kazenski zakonik res sankcionira razpihovanje nestrpnosti zoper določeno skupnost kot tudi tistega, ki »zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst…«. Posebno kaznivo dejanje je tudi, če gre za objave v medijih. »Osebno sprejemam zgodovinska dejstva glede holokavsta,« nam je zagotovil odgovorni urednik Nova24 TV Miro Petek. »Nova24 TV pa s povzemanjem drugih mnenj in medijev seznanja bralce še s paleto drugačnih mnenj,« je poudaril. V stranki SDS pa se na naše vprašanje, ali se strinjajo z Brščičem – pripadnikom SDS, ki je sicer govoril o povojni židovski zaroti, medvojni genocid nad Judi pa je označil za »domnevni« – niso odzvali.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so nam včeraj povedali, da z zadevo niso seznanjeni. Pojasnili pa so, da so, če so za to podani razlogi, »za obravnavo krajevno pristojna okrožna državna tožilstva oziroma specializirano državno tožilstvo«.

V več pogovorih s pravniki v akademskih vrstah in v tožilskih krogih smo sicer izvedeli, da preganjanje tovrstnih kaznivih dejanj za tožilstvo ni preprosto, saj jih je v kazenskopravnih okvirih težko opredeliti. »Gre za zelo občutljivo razmerje med svobodo govora in kaznivim dejanjem,« nas je opozoril eden od sogovornikov, ki ni želel biti imenovan. »Vsekakor ima družba veliko več možnosti za obsojanje in preprečevanje takšnih dejanj kot pa tožilstvo,« je dejal. Po dostopnih podatkih takšnega primera slovensko pravosodje še ni obravnavalo.

Izjavo za javnost ob sovražnem govoru in zanikanju holokavsta g. Bernarda Brščiča ter napadih na Roberta Waltla preberite TUKAJ.

Mednarodni odziv

Slovenija je mednarodni dan spomina na holokavst, 27. januar, uradno razglasila leta 2008, v času premierja Janeza Janše. Od leta 2011 pa je naša država tudi članica ugledne Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA). Častni predsednik zveze, devetdesetletni profesor Yehuda Bauer, bo prihodnji teden obiskal Ljubljano in bo imel na ZRC SAZU predavanje – o holokavstu. Slovenski znanstveniki, zgodovinarji in drugi, ki se ukvarjajo s preučevanjem holokavsta, pa so v okviru IHRA že pripravili posebno izjavo proti nastopu Bernarda Brščiča in zapisu na Nova24 TV. Ta včeraj zaradi zbiranja podpisov še ni bila javna. »Zanikanje holokavsta definiramo kot vrsto stališč, ki minimalizirajo, trivializirajo, izkrivljajo, upravičujejo, opravičujejo, pripisujejo krivdo ali načrt za holokavst žrtvam samim, zanikajo krivdo ali zanikajo zgodovinska dejstva o holokavstu,« pravi koordinatorka izjave, antropologinja in sociologinja Irena Šumi. Opozorila je na dokumente OZN, ki obsojajo zanikanje holokavsta, in na zakonodajo EU, ki v takšnih primerih predvideva zaporne kazni. »Štirje najbolj znani primeri zapornih kazni zaradi zanikanja holokavsta so se zgodili v letih 2006 do 2008: obsodba zgodovinarja Davida Irvinga na tri leta zapora, obsodba Ernsta Zuendla, nemškega založnika neonacistične literature, na pet let zapora, nemške odvetnice Sylvie Stolz na tri leta zapora ter profesorja zgodovine Roberta Faurissona na trimesečni pogojni zapor in globo,« je naštela Irena Šumi.