»Pozdravljam projekt Povezujemo se, katerega del sem bil kot predstavnik podjetja Četrta pot, želim pa si, da bi s študenti še konkretneje odkrivali tisto, kar oni lahko s svojim mladostnim zagonom in idejami prispevajo k jutrišnjemu svetu,« je komentiral nedavne hitre zmenke podjetij Tomaž Ovsenik iz kranjske gazele Četrta pot.
Ovsenik je na srečanju študentov in diplomantov s podjetji sodeloval že tretjič. »Dogodek je koristen predvsem zaradi povezovanja. Tako jim lahko z naše perspektive osvetlimo pogled na njih same, ki so na pohodu proti kariernim izzivom. Morda pa bi bilo še bolje, da bi o četrti industrijski revoluciji, ki je bila glavna tema zadnjega dogodka, govorili s študenti, katerih interesi se skrivajo v novih tehnologijah - ravno ti so namreč tarča IT podjetij,« je opozoril Ovsenik. Po njegovem mnenju najbrž družboslovni in upravni študenti visoke tehnologije, ki je danes na pohodu, ne bodo občutili tako močno, kot na primer študenti informatike, elektrotehnike.
»Verjamem, da vsak od nas na tem svetu želi najti svoje mesto in mu dati svoj pečat. Dobro je, če posameznik že v času šolanja najde tisto, kar ga veseli, in se temu primerno tudi izobrazi. Še bolje pa je, če svoje šolanje začne čim prej povezovati s prakso, s tistim delom življenja, ki se začne po končani šoli oziroma študiju. Težko si je namreč predstavljati, da bo študent, sicer z veliko teoretičnega znanja, naslednji dan po prejetju diplome, postal uspešen delavec v praksi. A to se pričakuje v podjetjih: da bodo mladi, zagnani ljudje s svojimi idejami in znanji na svojem delovnem mestu čim bolj samostojni. Kljub vsemu poudarjanju timskega dela ima v vsakem timu vsak posameznik svoje naloge in samo, če te dobro opravi, bo njegov tim uspešen. Morda bi bilo prav v luči prepotrebnih praktičnih izkušenj, s katerimi bi moral biti študent ob koncu svojega študija poslan na trg dela, kamor brez njih pristane precej trdo, nujno potrebno, da se v načinu izobraževanja nekaj korenito spremeni. Študij bi moral biti nujno biti prepleten s praktičnim delom, kar bi omogočilo, da bi po koncu študija diplomant že lahko nekako organsko polno začel s svojo kariero,« meni Ovsenik.
»Nekajtedenska vizitacijska praksa študentu žal ne da kilometrine, ki je nujno potrebna, da ga v podjetju postavimo v svoje vrste. Žal mi je namreč študentov, ki v času študija niso pridobili nobene konkretne izkušnje s svojega področja študija in vse karte stavijo na diplomo. Ta je sicer dokaz nekega znanja, vendar v karieri štejejo praktične izkušnje. Vsaj v IT svetu je tako.«
