Ljubljana je, kar zadeva prevladujočo alkoholno pijačo, vedno kolebala med vinom in pivom. V zadnjih letih se zdi, da je bolj priljubljeno pivo, saj so v mestu poleg tradicionalne pivovarne Union zrasle tudi nove male pivovarne, tako kot je bilo v vsej ljubljanski pivski zgodovini. In ta sega stoletja nazaj.
Za Ljubljano velja, da se je prvi pivovar pojavil v 16. stoletju, natančneje 10. 9. 1592 je v mestnih davčnih zapiskih omenjen pivovar, ki je nekaj malega piva varil nekje ob mestnem obzidju, ne ve pa se natančno niti kje niti kako mu je bilo ime. Glede na plačilo davkov tudi ni imel zelo velike pivovarne. Zato uradno za prvega pivovarja v Ljubljani velja Miklavž Wirth iz Koroške, ki je svojo pivovarno že imel v Celovcu, leta 1599 pa je ljubljanske mestne oblasti zaprosil za prostor, kjer bi imel še ljubljansko podružnico. Najbolj se je razveselil, ko so mu dodelili jamo ob mestnem obzidju.
Ni znano, kje natančno je to bilo, a Valvasor namiguje, da na Žabjaku. Nasploh je Valvasor menil, da so na Kranjskem le na Žabjaku znali zvariti dobro pivo, ki pa so ga smeli prodajati le zvečer. Gotovo je v obokih pod Vodnim oziroma Žabješkim mestnim stolpom pivo od leta 1622 dalje varil Mihael Kregel. Ta pivovarna je z različnimi lastniki delovala sto let, bila pa je tako priljubljena, da je sredi 17. stoletja prav tako v stolpu dobila konkurenco, tako da je Žabjak postal pivovarska četrt.
Medtem so manjše pivovarne nastale tudi v današnji Stritarjevi in Wolfovi ulici pa tudi že v Šiški. To je leta 1663 v gradu Jama na Vodnikovi ustanovil sodnik Melhior Stok in je delovala več kot sto let z različnimi lastniki, ki pa so imeli težave, saj so morali za izvoz piva v Ljubljano plačevati visoke dajatve, kar je pivovarno pahnilo v propad. Je bila pa med lastniki v tej pivovarni tudi ženska, Uršula Schifferstain, ki velja za prvo ljubljansko pivovarko.
Od sedmih mestnih pivovarn do primata Uniona
Strašno slavna je bila tudi pivovarna na današnjem Gornjem trgu 24, imenovana Pri Deteljici, ki je bila ustanovljena leta 1711 in je delovala 150 let. Tedaj je skupno sedem ljubljanskih pivovarn letno zvarilo milijon bokalov pira, kot so to pijačo žlahtno imenovali Ljubljančani. V 19. stoletju je bilo priljubljeno pivo pivovarne v današnji Čopovi ulici, ki jo je leta 1756 ustanovil Janez Schmidt.
Za to pivovarsko obdobje je značilno, da je cena bokala piva padala, a proizvodnja se je večala, saj je bilo pivo pol cenejše kot vino. Zato ni čudno, da so pivovarne ustanavljali skorajda v vsaki ulici. Zelo priljubljena je bila pivovarna Pri črnem medvedu, pa pivovarna v Karlovški ulici, na ulici Svetega Petra številka 9 in na Vegovi pivovarna Pri zvonu. V Ljubljani je bilo tedaj skupno šest pivovarn, pivovarniški posel pa se je počasi spet preselil v Spodnjo Šiško, ko je tam Tereza Pavlič leta 1860 ustanovila svojo pivovarno.
Nekaj let kasneje so nedaleč stran pivovarno ustanovili še bratje Peter, Ivan in Josip Kozler, kočevski Nemci, ki so sloveli po trgovskem znanju. Njihova pivovarna je kmalu postala največja v Sloveniji, Kozlerjevo pivo pa so prodajali vse do Aleksandrije. Deloval je prav na mestu, kjer stoji današnji Union in leta 1909 se je spremenila v delniško družbo Union, ki je pokupila še nekaj drugih ljubljanskih pivovarn, pa tudi še nekaj pivovarn na Gorenjskem in leta 1924 še pivovarno v Laškem.
Ko je natopila gospodarska kriza in ni bilo denarja niti za pivo, so poleg piva začeli pridelovati še kvas in špirit. Bili so pravi pivovarski velikan, in to vse do leta 1946, ko je bila pivovarna nacionalizirana. Republiška oblast se je zavedala, da je poleg kruha pomembno živilo tudi pivo, zato so Union popolnoma prenovili, socialističnemu ljudstvu pa v pitje ponudili dve vrsti piva: svetli ležak in temni bok.
