»Moj pogled na domovino se je, odkar živim v tujini, zelo spremenil. Menim, da je kvaliteta življenja v Sloveniji zelo visoka, česar se prej nisem zavedala,« pravi nekdanja dijakinja gimnazije v Idriji Saša Jereb. Jerebova je po diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani odšla na študij v New York, kjer je ravnokar zaključila doktorat s področja molekularne biologije na Univerzi Rockefeller. Pravi, da trditev, da je tujina v vseh pogledih boljša od Slovenije, ne drži. »Tudi ZDA imajo svoje probleme, nekatere morda še večje kot Slovenija.« Izpostavlja predvsem problem ameriškega dragega zdravstvenega zavarovanja in plačljivega dodiplomskega študija, seveda pa ni mogla niti mimo prelepe slovenske narave, ki jo pogosto pogreša. Glavni razlog njenega odhoda je bil ta, da je v tujini videla boljše možnosti za svoj profesionalni razvoj, saj se zaveda, da lahko le doktorat omogoča samostojno raziskovalno delo, prednost večjih raziskovalnih univerz v tujini pa je, da imajo večje število laboratorijev, zato lažje najdeš projekt s področja, ki te veseli. »Bilo pa me je strah, kako se bom vključila med ljudi, saj nisem bila prepričana v svoje znanje angleščine, vendar se je na koncu vse dobro izšlo. Spraševala sem se tudi, ali bodo moje dodiplomske izkušnje iz Slovenije zadostovale za uspešen študij v tujini, pa je bil tudi ta strah odveč, saj je slovenski dodiplomski študij primerljiv s študijem v tujini.«
V tujini veliko novih pravil
Miha Troha, prav tako bivši dijak Gimnazije Jurija Vege Idrija, pa je že med študijem na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani odšel na polletno izmenjavo na Dansko. Ker se mu je spoznavanje novih ljudi in kultur zdelo zanimivo, je sledilo še pol leta plačane delovne prakse pri enem izmed največjih svetovnih podjetij na področju informacijske tehnologije na Azurni obali v Franciji. Padla je odločitev za magisterij na Imperial College London (uvrščajo ga med najboljše izobraževalne ustanove v Evropi), delo v londonskem Cityju pa je v njem prebudilo željo po še bolj poglobljenem znanju, doktoratu iz matematike na Univerzi v Oxfordu. »Vsakemu študentu bi zagotovo koristilo, če bi nekaj let preživel v tujini. Širši pogled in izkušnje ter znanje in širša socialna mreža, vse to pripomore k uspešni poslovni karieri.« Dodaja, da bi se Slovenija morala bolj odpreti in kroženje možganov je sestavni del tega. »Pri selitvi v tujo državo traja kar nekaj časa, da se prilagodiš novemu okolju, veliko je novih pravil, tako formalnih, kot tudi neformalnih. Britanci so recimo izjemno vljudni in vsak pogovor najprej začnejo z nekaj vljudnostnimi frazami. Učenje pogosto poteka na podlagi poskusov in napak, zato se lahko na začetku večkrat znajdeš v neprijetni situaciji. Ampak če ostaneš dovolj dolgo, ta pravila vsaj deloma ponotranjiš.«
Vrnitev domov?
Pomemben del odločitve za študij v tujini pa so seveda tudi družina, starši. Obema, tako Jerebovi kot Trohi, so starši stali ob strani in ju podpirali. Troha kot najpomembnejšo popotnico za na pot izpostavlja varnost, da se lahko vedno, tudi ob neuspehu vrne domov. »To mi je med mojim bivanjem v tujini omogočilo, da sem se upal tvegati več in slediti tudi tistim težje dosegljivim priložnostim, ki so se pojavile,« pravi Troha. »Menim, da bi starši v prvi vrsti morali otroka spodbujati, da najde poklic, ki mu prinaša veselje. To pa zahteva čas,« dodaja Jerebova.
Troha se je v rodno deželo vrnil. »Pri svojem delu v podjetju Comcom (razvijamo programske rešitve za analize velikih količin podatkov, ki pomagajo pri upravljanju električnih omrežij) lahko zdaj združujem najboljše iz obeh svetov – delo na zanimivih projektih, ki mi jih omogoča tujina, in prijetno življenje v Sloveniji, ki jo imam rad in kjer se počutim doma,« razlaga Troha. Jerebova pa še ostaja v New Yorku in nadaljuje delo v laboratoriju. Pravi, da bo nadaljnja pot odvisna od tega, kje bo dobila zaposlitev. A bližine doma se ne bi branila.
