Danes v šoli še vedno poučujemo večino od teh spoznanj, ki so bila pred več kot sto leti najnovejša. S tem ni prav nič narobe. Nasprotno, so temelj razumevanja kompleksnejših dosežkov, s katerimi se ukvarja sodobna znanost. Naloga današnjih učiteljev je, da dijake na te dosežke opozarjamo in jim jih skušamo približati tako, da jih bodo z osnovnimi koncepti razumeli in morda kasneje sami postali soustvarjalci novih. Znanost v vsej svoji veličini vedno naleti na nove izzive, išče nove poti in v svoj vrtinec privabi mlade raziskovalce. Nanje smo ponosni tudi na naši šoli. Podpiramo njihov zagon. V ta namen se povezujemo s podjetji, kot sta Kolektor in Hidria, sodelujemo z inštituti in njihovimi mentorji. Zelo dobro se namreč zavedamo, da je reševanje izzivov in iskanje rešitev izza zidov učilnic največ, kar lahko šola ponudi svojim dijakom.
Obrazi prihodnosti: Znanost in šola
Kot zagnana učiteljica fizike sem ob začetku svoje karierne poti s strahospoštovanjem odpirala velike omare v ogromnem fizikalnem kabinetu naše šole. In v teh omarah je bilo marsikaj videti. Za učili, ki sem jih uporabljala za prikaz poskusov in pri laboratorijskih vajah, so se skrivala učila nenavadnih oblik. Malce drugačna, zaprašena, a vseeno podobna sodobnim, nekatera tudi taka, da sem morala raziskati, čemu so nekoč služila. Prav ta sto in več let stara učila so ob začetku delovanja prve slovenske realke predstavljala sodobne dosežke v znanosti, ki je ob koncu 19. in začetku 20. stoletja doživljala pravi razcvet. In v tem obdobju brez množičnih medijev, ki si ga danes komaj predstavljamo, je šola sledila znanosti. Visoko usposobljeni profesorji na idrijski realki so svoje dijake seznanjali z novostmi s področij aerodinamike, optike, elektrike in jim bili edini zanesljivi vir informacij o napredku v znanosti.
