Vojna se še ni dobro končala, ko je moj dedek nekega dne prišel domov in rekel svoji ženi: »Draga Milanija, boga ni več.« Moji verni babici se je srce ustavilo. »Kdo to pravi?« je vprašala in dedek je pojasnil: »To pravi tovariš Zijo, predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov Visoko!« »Kdo?« je zdaj še bolj začudeno vprašala babica. »Zijo, ki odloča o tem, ali bomo lahko zidali novo hišo spodaj ob cesti,« je pojasnjeval dedek, a ga babica še vedno ni razumela. »Kateri Zijo?« je vprašala. »Tisti Zijo, ki odloča o tem, kdo bo zasedel mesto direktorja visoške tržnice,« je odgovoril dedek in babici Milaniji se je naposled posvetilo: »Če pa tisti Zijo pravi, da ni boga, potem ga najbrž res ni.«
Tako je bilo to nekoč. No, morda ni bilo čisto tako, pišem namreč po spominu, leta 1945 pa se ne spomnim tako živo kot Žan Mahnič. A kakorkoli je že bilo, naj je bi...
Nekoč je na spletni strani naše javne televizije živela žalostna novička. Bila je tako zelo žalostna, da bi se, če bi jo le prebral, od same žalosti...
V svoji izjemni knjigi Open City ameriško-nigerijski pisatelj Teju Cole opiše prizor, v katerem avtorjev alter ego Julius po dolgem času sreča Setha,...
