Vedno, ko se pripeljem iz naše kotline v Savinjsko dolino, me prevzame pogled na lep bel parni steber, ki se dviga nekje za savinjskimi hribi kot velik gejzir. Poetična romantika me mine, ko berem, da je ta gejzir zunanji pojav rezultata »sežiganja evrov«.
Še srhljivejša je ugotovitev sedanjega predsednika države, da je bistveno, »ali smo se iz tega pred naslednjimi investicijami kaj naučili«. Govori prostodušno, kot da bi barval ograjico tam nekje v prinčevi deželi, ljudje pa ga gledajo in opazujejo z odprtimi usti in očmi kot »gorskega zdravnika«.
Metode poskusov in zmot so sicer ena od metod učenja, vendar na papirju. V realnem svetu so sprejemljive samo v nadaljevankah tipa Samo bedaki in konji ali risanki Lolek in Bolek.
Zakaj sploh investiramo v izobraževanje?
Za moje dojemanje zgodovine tega primera lahko uporabim izhodišče iz reklame za mazilo zoper bolečine v sklepih: Vse se je začelo, ko je fant, zdaj predsednik, v Velenju pred leti »skočil čez kožo« in tako doživel iniciacijo za vlogo »pokrivanja projekta«, ki jo zdaj poskušajo razvozlati novinarji. Glede na vse omrežje piramid udeležencev bo žal to početje izzvenelo kot jalovo. »Knapi« so dobili zgodovinsko poslovilno rento.
Marjan Zavšek, Laško
