Po podatkih iz leta 2015 se je v Sloveniji zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, v bolnišnici na vsake tri ure zdravila vsaj ena oseba. Kar pet odstotkov vseh takih hospitalizacij je bilo na račun mladih do 19. leta starosti. To bi lahko v celoti preprečili, če ne bi pili alkohola oziroma bi pili manj, in z abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in osebah s sindromom odvisnosti od alkohola.
Leta 2015 je bilo v Sloveniji skupno 3328 primerov hospitalizacij zaradi alkohola; v povprečju se je vsakodnevno zdravilo vsaj devet oseb zaradi bolezni in stanj, ki so bili stoodstotno pripisljivi alkoholu. Med njimi je bilo tudi 160 mladostnikov do 19. leta starosti, od tega 85 dečkov in 75 deklic, pri katerih je bilo za preprečitev najhujšega potrebno bolnišnično zdravljenje, kar predstavlja tudi 5 odstotkov vseh hospitalizacij zaradi vseh alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v državi. Število hospitalizacij je sicer po 30. letu s starostjo naraščalo, najvišje število hospitalizacij je bilo v starostni skupini od 50 do 54 let.
Moški pogosteje hospitalizirani
Najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile v 72 odstotkih (2402 primera, od tega 1824 moških in 578 žensk) duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, sledile so alkoholne bolezni jeter s 23 odstotki (778 primerov, od tega 602 moška in 176 žensk), oba vzroka sta predstavljala 96 odstotkov vseh primerov.
V Sloveniji se starostno standardizirana stopnja hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov in zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola po letu 2012 zmanjšuje - to pa ne pomeni nujno, da je tovrstne problematike tudi dejansko manj.
Vsa zdravstvena stanja, ki so posledica škodljive rabe alkohola in zahtevajo bolnišnično zdravljenje, bi lahko v celoti preprečili, če bi zdravi odrasli pili manj, in z abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in tistih, ki so odvisni od alkohola.
»Ko govorimo o mejah relativno manj tveganega pitja alkohola pri odraslih zdravih osebah, to ne pomeni, da tako pitje priporočamo, temveč s tem mislimo predvsem način pitja in količine alkohola, ki predstavljajo manjšo verjetnost, da se bo pojavila škoda za zdravje,« je pojasnila prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.
Relativno manj tvegano pitje
Relativno manj tvegano pitje alkohola je opredeljeno glede na spol, starost, zdravstveno stanje posameznika, na količino zaužitega alkohola na dan in na teden ter na pivsko priložnost. Pri tem je pomembno, da med tednom vsaj dan do dva alkohola sploh ne zaužijemo. Meje manj tveganega pitja temeljijo na opredelitvi enote alkohola in so za moške in ženske različne.
Ženske so bolj občutljive za učinke in posledice alkohola, v povprečju so manjše kot moški, imajo manjša jetra, manj mišične mase, manj vode v organizmu ter manj encima, ki razgrajuje alkohol. Tako je ob zaužitju enakih količin pijač koncentracija alkohola v krvi žensk višja kot pri moških.
Tudi starejši so zaradi presnove občutljivejši za alkohol, pogosto pa prejemajo tudi zdravila ali imajo druge zdravstvene težave. Še posebej odsvetujejo alkohol osebam, ki prejemajo zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem. Nekatera namreč delujejo tako, da okrepijo delovanje alkohola in obrnjeno, v nekaterih primerih pa lahko nastajajo strupene snovi. Najbolj varno je, da posamezniki v času bolezni in zdravljenja ne pijejo alkohola. Tudi pri nekaterih kroničnih boleznih pitje alkohola odsvetujejo, na primer pri povišanem krvnem pritisku.
Vsako pitje alkohola odsvetujejo ljudem s sindromom odvisnosti od alkohola ali drugih drog, n nosečnicam, doječim materam, otrokom in mladostnikom, sporočajo pri NIJZ.
