Reakcija vlagateljev v ponedeljek zjutraj, ko so glavni evropski indeksi zrastli od 2 do 5 odstotkov, je pričakovana, saj je premija za politično tveganje v Evropi rekordno visoka. Najbolj to tveganje občuti finančni sektor, ki je v evforiji tudi največ zrastel, nekatere delnice francoskih in italijanskih bank tudi 10 odstotkov. Čeprav se je finančni sektor začel prebujati sredi lanskega leta, pa se je dokončno spremenil trend po izvolitvi Trumpa. Delnice evropskih finančnih družb so sicer ves čas nekoliko zaostajale, saj smo bili v začetku leta priča »obnovi« bilanc nekaterih družb, kot sta Unicredit in Deutsche bank, ki so z velikimi dokapitalizacijami poskrbele, da obstoj teh družb ni bil več pod vprašajem. Od tu dalje pa potrebujemo za rast optimističen pogled v prihodnost. Gospodarski podatki, kot že rečeno, kažejo odlično, in če z mize umaknemo še politično tveganje, potem lahko delnice evropskih finančnih družb letos po donosnosti močno presežejo druge sektorje. Do optimalnega scenarija bo preteklo še nekaj vode, saj naš čaka še drugi krog francoskih volitev, jeseni nemške parlamentarne in še naprej vprašaje italijanskih izrednih volitev, a vse bolj kaže, da se črni scenarij konca EU vsaj za zdaj še ne bo uresničil.
Vse skupaj je voda na mlin tudi Sloveniji, da spelje potrebne reforme ter privatizira podjetja po dobrih cenah, a se bojim, da gremo v nasprotno smer. Podobno kot v Sloveniji je tudi poskus prevzema premaznika Akzo Nobel s strani PPG ali Kraftov poskus prevzema Unileverja tudi na nizozemskem viden kot vrsta grožnje vsaj nacionalnemu ponosu, če že ne gospodarstvu. A tu se vsaka podrobnost konča. Medtem ko sta Akzo in Unilever v nekaj tednih izdala program, kako bosta postala učinkovitejša, dvignila maržo in dobiček, odprodala nizko donosne dele podjetij, pa slovenski »šampioni« govorijo o nakupu s poslom povsem nepovezanih družb (Telekom – Gorenjska banka) ali pa vlagajo neznano količino denarja po nareku politikov v naložbo z vprašljivim pozitivnim donosom (Luka Koper – drugi tir). Če so evropske delnice precej cenejše od ameriških zaradi velikega političnega tveganja, pa si slovenske delnice zaslužijo še dodaten pribitek na to tveganje, saj očitno državno lastništvo vpliva negativno na poslovanje naših podjetij. Zato je vlagatelj, ki lahko prosto investira povsod po svetu, pred resno izbiro, s kolikšnim delom portfelja oziroma ali sploh želi sprejemati tako veliko tveganje, kot ga s seboj nosijo slovenska podjetja.
