»Sarajevsko documento«, kot so jo takrat nekoliko ironično imenovali, bi lahko z današnje perspektive prepoznali za morda še zadnji poskus ohranitve skupnega jugoslovanskega umetnostnega prostora. Razstavo sta pripravila umetnika Jusuf Hadžifejzović in Rade Tadić, postavljena pa je bila na 8000 kvadratnih metrih v sarajevskem centru Skenderija. Njena ponovna »uprizoritev« po besedah Badovinčeve ni rekonstrukcija, temveč poudarja zlasti tisto, česar na njej ni bilo, torej širši družbenopolitični kontekst tistega časa. Od 189 umetnikov, ki so sodelovali na drugi sarajevski razstavi, bo v Ljubljani mogoče videti dela 90 avtorjev, štirje so dodani, na ogled pa bo tudi večina izvirnih umetniških del, njihovih fotografij in fotografij z razstave. nr, STA

Moderna galerija razstava Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti Zdenka Badovinac Bojana Piškur