Projekt izhaja iz rešitve arhitekturnega natečaja, ki je bil končan aprila 2009, natečajni pogoji pa so bili pripravljeni še pred uveljavitvijo varovalnega odloka, ko so veljali pogoji varovanja dediščine, in ne spomenika. Z dediščino je treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost, s spomenikom pa tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in družbeni pomen. Razlika nivoja zaščite je kar občutna.
Stadion za Bežigradom (EŠD 393) je edini tovrstni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Kot tak je varovan kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi, vrtno-arhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami. Varovani elementi spomenika so vsi stavbni elementi, poleg tega številni preostali elementi objekta (ki kot celota spada med nizke gradnje oziroma med gradbeno-tehnične objekte), med njimi tudi v brežine razporejene sedežne tribune in ohranjanje vedute stadiona med vhodnim stebriščem in glorieto. Če projekt uveljavlja rekonstrukcijo (in ne ohranjanje oziroma vzdrževanje) stavbnih varovanih delov objekta, pa tega ni mogoče trditi tudi za parterno ureditev.
Za objekt stadiona velja splošni varstveni režim za celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika, zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi, podreditev vseh posegov v spomenik in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi. V glavnem velja prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, zapovedano je ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico, varovanje, ohranjanje in rekonstruiranje elementov oblikovane narave, vrtnoarhitekturne kompozicije ter prepovedano poseganje v varovano območje tako, da bi bilo to vizualno ali fizično okrnjeno z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in postavljanjem objektov ali urbane opreme (mestnega pohištva), ki ne bi bila prilagojena zgoraj naštetim zahtevam.
Tudi za zaščiteno naselbinsko dediščino so določene pomembne omejitve poseganja v območje spomenika. Projekt vse to obide, poruši, podzida, nadzida in na novo namešča na novi podlagi in nižji niveleti, veliko tega predrugačeno. Še posebej so brutalni načrtovani posegi v zaščiteno vplivno območje spomenika. Za to območje je zapovedano ohranjanje obstoječega nepozidanega odprtega prostora in tradicionalne rabe prostora, prepoved gradnje in postavitev začasnih objektov na območju obstoječih odprtih prostorov, zlasti zelenic, parkovnih površin in vrtov, prilagoditev morebitnih nadomestnih gradenj v vplivnem območju v gabaritih in funkciji spomeniku, ter zopet ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico.
Načrtovani visok hotelski oziroma poslovni objekt na jugozahodnem območju vplivnega območja spomenika ter več poslovnih stolpičev na severnem predelu vplivnega območja spomenika vse prepovedi daleč presegajo. Izvajanje odloka nadzira inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine (59. člen Odloka, UL RS št. 51/2009). Kako bo ravnal v primeru, ko državna inštitucija pri izdajanju soglasja ne spoštuje državnega Odloka?
Martina Lipnik, Ljubljana
