»Pravočasno ukrepanje ob zadnjih poškodbah bi deklici verjetno lahko rešilo življenje,« je v nadaljevanju sojenja mami umrle dveletne deklice Sandi Alibabić in njenemu partnerju Mirzanu Jakupiju poudaril sodni izvedenec medicinske stroke in obducent doc. dr. Armin Alibegović. »Pri poškodbah glave in možganskih krvavitvah so odločilne ure in celo minute,« je opozoril. Prav zadnje možganske krvavitve so bile za deklico na začetku lanskega julija usodne. Povzročile so odpoved vitalnih funkcij, kot so dihanje, delovanje srca in podobno.
Tako hudih poškodb si ni zadala sama
Vzroki za zadnje poškodbe glave, zaradi katerih je deklica umrla, še vedno niso jasni. Tako sodni izvedenec Alibegović kot sodni izvedenec dr. Anton Lah pa sta z odgovori na vprašanja sodišča, tožilstva in obrambe pokazala na to, da zgodbi dekličine mame in njenega partnerja o dogajanju v zadnjih urah pred prihodom reševalcev po vsej verjetnosti ne držita. Dekličina mama je v spontanem zagovoru povedala, da se je tistega dne zjutraj odpravljala v službo, pred tem pa hčerki, ki naj bi bila budna, dala piti mleko. Njen partner trdi, da ji je mleko ponudil on in popila ga je pol stekleničke, ob tem pa pojedla še eno od dveh ponujenih čokoladic. Deklico naj bi tudi previl in preoblekel ter se z njo pogovarjal. »Deklica s takšnim možganskim hematomom ni mogla normalno funkcionirati,« je prepričan Lah. Podobno je zgodbi za zelo malo verjetni označil tudi Alibegović.
Zadnje poškodbe glave so bile za deklico usodne zaradi predhodnih poškodb možganov, ki so se po Alibegovićevem mnenju zgodile nekaj tednov pred usodnimi dogodki in so dekličinim možganom povzročile prvi – kronični hematom. »Znaki, ki spremljajo takšno poškodbo, spominjajo na opitost, človek je bolj zaspan, neješč, lahko ima težave z ravnotežjem in toži o glavobolu,« je Alibegović našteval simptome, ki naj jih obtožena ne bi zaznala. Takšne trditve so močno začudile tudi izvedenca Laha. Opozoril je tudi na to, da bi si vse odkrite poškodbe deklica težko prizadejala sama, saj je zanje potrebna prevelika sila, ki pa je zgolj dekličino dveletno telo ni premoglo. Podobno se tudi z gorečo cigareto po njegovem mnenju ni mogla opeči sama, kot je trdil Jakupi, saj globoka opeklina na hrbtišču roke skozi vse plasti kože nakazuje, da je cigareto na dekličini roki nekdo ugasnil. Opeklina ponesreči bi bila mnogo bolj plitva, saj se človek ob bolečini, ki jo spremlja, instinktivno umakne, o nenaključnem dejanju pa priča tudi njen položaj.
Med poškodbami še številne uganke
Zdravniško pomoč bi terjale tudi stare dekličine poškodbe, je prepričan Alibegović. Zlom ključnice, ki ga je mama deklice zdravila z obkladki, je namreč na tej kosti po njegovih besedah pustil deformacije, ki deklici verjetno ne bi omogočale običajne gibljivosti ramenskega obroča. Na nujnost zdravljenja bi moralo po mnenju kirurga travmatologa dr. Mateja Cimermana pokazati že otrokovo počutje. »Pri zlomu ključnice otrok običajno tako joče, da ga sploh ne moremo pregledati,« je opisal. Tudi poškodbe ust, ki naj bi nastale pri zadnjem usodnem udarcu glave ter sta jih spremljala odbit in polomljen zob, bi potrebovale kirurško oskrbo, da bi se zarasle brez posledic, je dodal Alibegović.
Ali sta bili med dekličinimi poškodbami, vidnimi na rentgenskih posnetkih, tudi že zaceljeni polomljeni rebri, bodo zdravniki, izvedenci in sodišče ponovno preverili, saj se mnenja o tem razhajajo. Prav tako še ni jasno, kdo je deklici v zadnjično odprtino vstavil balonček trikratne velikosti svečke za zdravljenje, ki ga je sodni izvedenec Alibegović odkril ob obdukciji. Prav tako ostajajo uganka številne vbodne rane, posejane po različnih delih dekličinega telesa, ki niso nastale zaradi zdravstvenih postopkov. Z njimi bi lahko obtožena Sanda Alibabić in Mirzan Jakupi pri deklici preverjala, ali je pri zavesti, je dejal Alibegović. Podobno, ne z iglami, temveč z drugačnimi načini, globino nezavesti preverjajo tudi v bolnišnicah.
