Težave družbe LafargeHolcim so se na plano prišle na začetku letošnjega leta, ko je francoska vlada proti njej sprožila postopek zaradi spornega kupovanja nafte za tovarno v Jalabiyji v Etiopiji. Tovarno so sicer zaprli, še preden je leta 2015 prišlo do združitve s švicarskim Holcimom, v začetku marca pa so v skupini priznali nepravilnosti.
Različne oborožene skupine so leta 2013, ko so se razmere v Siriji zaostrile, nadzorovale območje okrog tovarne, ki se nahaja 150 kilometrov vzhodno od Alepa. Lokalno podjetje naj bi plačevalo tamkajšnjim skupinam, da so omogočile dobavo nafte, so pojasnili v skupini. »Ukrepi za nadaljevanje proizvodnje v tovarni so bili nesprejemljivi,« so poudarili.
Lafarge je omenjeno tovarno kupil leta 2007, proizvodnjo so tam zagnali leta 2011, tri leta kasneje pa so jo zaradi nemirov in varnostnih groženj zaprli.
Generalni direktor družbe Eric Olsen je povedal, da je k njegovi odločitvi o odstopu s položaja pripomoglo njegovo prepričanje, da bo poteza botrovala uspešnemu soočanju z napetostmi, ki so se v zadnjem času pojavile okrog sirske zadeve.
Družba LafargeHolcim se je ponujala za gradnjo Trumpovega zidu na meji z Mehiko
»Smo vodilni proizvajalec cementa, zato dobavljamo vsem,« je takrat odločitev opisal izvršni direktor podjetja. Ob ponudbi jih je francoski zunanji minister opozoril na posledice, ki bi jih to utegnilo imeti.
Bitko s cementarno dobil Slovenec, ki je prejel okoljsko »Nobelovo nagrado«
V bitko s cementarno se je zapletel okoljski aktivist Uroš Macerl, ki je kot prvi Slovenec prav za ta boj dobil okoljsko »Nobelovo nagrado«. Po večletni bitki je Macerlu uspelo doseči, da je družba na koncu ostala brez okoljevarstvenega dovoljenja in bila prisiljen ustaviti delovanje cementarne, ki je po navedbah Zasavcev močno obremenjevala okolje in s tem ogrožala njihovo zdravje.
