Paradoks v teh dneh je samo naš. Slovenci se radi zapodimo po svetu, pošiljamo selfije, vsakemu, ki si vzame nekaj sekund časa, razlagamo, kam morajo iti, na televizijah pa nas svet ne briga. Tako kot ne briga urednikov in šefov. Za njih je pogled v svet opremljen s strahom, da jih bomo gledalci zapustili. Iz sveta vidimo le še norosti Donalda Trumpa in norosti aktivatorjev bombnih mehanizmov. Medtem ko je svet kot na dlani, ko so distance crknile, ko je možno videti vse, smo se skozi naše televizije sami še bolj zaprli v svojo kotlino. In v tej dolini nas zanimajo najbolj bizarne zgodbe. Tvit vsakega, ki ne ve, kaj bi sam s sabo, in potem duhoviči. Politiki na primer.

Guruji komuniciranja so odkrili to orodje in zdaj sledimo res bednim zapisom. Bednim tako stilsko kot vsebinsko. Gre za klasično onesnaževanje, nalaganje smeti in prozornih besed. Res neverjetno, da tviti postanejo najbolj kredibilna tiskovna agencija.

Ampak to je realnost, v kateri se podeljujejo letošnji viktorji. Zdaj bom naredil nekaj, kar se ne dela. Ker sem član akademije, torej na neki način sam vpleten v razdelitev viktorskih kipcev, bi moral o dobitnikih molčati kot grob. Pa ne bom. Razkril vam bom, kdo so letošnji dobitniki najbolj cenjenih nagrad. Naredil bom to, za kar se borijo vse medijske hiše. Prehiteti druge. Biti prvi. Za vsako ceno. Če je res, pa je v bitki s časom v drugem planu. Slišati se mora bombastično. In letošnji viktorji bodo šokirali.

Najprej, za ogrevanje, nagrada za najbolj obetavno medijsko osebnost. Kipec bo šel v roke Alešu Primcu. Povsem zasluženo. Saj je jasno, da bo gospod Primc v letošnjem letu eksplodiral. S svojim glasom za otroke in družino bo prisoten celo v vašem hladilniku. Ko ga boste odprli, da bi ven vzeli pijačo, vas bo tam pričakal Aleš in vam povedal, da alkohol ni rešitev. Ko boste objeli prijatelja, vam bo zazvonil telefon in Aleš vas bo opomnil, da istospolna objemanja niso naravna. In če boste prišli domov prepozno in svojega mulca poslali delat naloge, se bo Aleš oglasil na vaši tablici in vam zažugal, da tako razpadajo prave družine. Skratka, zaupam vam še dialog, ki ga bosta imeli podeljevalki Metka Zevnik in Angelca Likovič. Metka: Angelca, ali veš, da otroci največ obetajo? Angelca: Seveda vem, saj sem enega učila. Metka: Mi izdaš njegovo ime? Angelca: Ne bom. Ti pa razkrijem, kdo še bolj obeta kot on. Metka: To vem tudi sama.

Potem bo sledil glas v offu, ki bo povedal pravo ime. Angelca in Metka bosta zaploskali. Vsi v dvorani vstanejo in pospremijo nagrajenca na oder.

Ker se mi ne sanja, kaj bo Aleš povedal v zahvalnem govoru, gremo naprej k nagrajencem. Voditelj zabavne oddaje. V hudi konkurenci je zmagovalec Karl Erjavec. Obrazložitev je eksplicitno kratka: iz zunanje politike je naredil cirkus. Temu ni kaj dodati. Razen informacije, da mu bo nagrado podelil Borut Pahor s hudomušno mislijo: Tisti, ki misli, da je politika rabota, ki se dogaja za zidovi, se moti. Naš nagrajenec je zaslužen, da je s politike spravil avreolo skrivnosti in jo s svojimi hudomušnimi izjavami približal najbolj preprostim ljudem. Če mislite, da je to cirkus, imate prav.

Najprestižnejša nagrada pa je tista, ki pripada voditelju informativne oddaje. S točko prednosti je zmagovalec oziroma zmagovalka Ljudmila Novak, ki je v fotofinišu premagala Branka Grimsa. Branko je prišel v ožji izbor zaradi svojega nastopa na enem odboru, ko nam je slikovito razložil, kaj je postfaktičnost nacionalne televizije. Ljudmila mu je zmago odnesla zaradi svoje konsistence. Zaradi nevsiljivega podajanja svojih mnenj in stališč, torej, ker je bila prva v službi resnici. Nevtralnost je tisto, kar mora imeti vsak dober voditelj informativnih oddaj. Njena misel, da je treba ljudem dati upanje, ne pa strahov, pa nekaj, pod kar se lahko vsi podpišemo.

Na koncu bodo podelili še dve prestižni nagradi. Najprej nagrado za življenjsko delo. Dobil jo bo Janez Janša. Brez obrazložitve. Brez podeljevalca. In po zadnjih informacijah je ne bo sprejel, ker pošta ni prišla pravočasno. Oziroma Janeza ni bilo doma.

Nagrada za posebne dosežke pa bo šla v roke Miru Cerarju. Miru je uspelo skoraj nemogoče. Koalicijo je obdržal skupaj, pa četudi so med seboj vsi skregani. Resda za ceno izgube podpore, ampak posebni dosežki ne koristijo posamezniku. Temu se reče nesebično razdajanje. Vse se je začelo takrat, ko je molčal. In pred sebe le postavil napis, da je Slovenec, ki ne jamra, ampak rešuje probleme. Zvečer bo prišel na oder in ponovil svoj govor s podelitev Prešernovih nagrad. Miro razume televizijo. Temelji na ponavljanju istega…