Zahteve avtomobilskega trga postajajo iz leta v leto večje, zato so proizvajalci polno zaposleni, da dohajajo vse strožje predpise in premnoge želje potencialnih kupcev. Do avtomobilov, ki se jim tem zahtevam ne uspe prilagoditi, nihče ne kaže pretirane milosti, zato le stežka preživijo daljše obdobje, saj jih razglasijo za zastarele. Toda obstajajo svetle izjeme in naša zgodba bo tokrat govorila o eni – ladi nivi. Je eden najstarejših množično proizvedenih štirikolesnikov, ki so še vedno v proizvodnji v prvotni podobi in na voljo v Evropi, zato prav nič ne čudi, da letos praznuje že 40. rojstni dan.
Krokodil je bil preveč preprost
Zgodba o terencu se začenja v zgodnjih 70. letih minulega stoletja, ko so razvojniki dobili naročilo, da na cesto postavijo avto, ki bo poceni za izdelavo, enostaven za vzdrževanje in ima izrazite terenske sposobnosti. Prvi prototip so poimenovali krokodil, navdih zanj pa so dobili pri jeepu CJ in toyoti FJ. Šlo je za kabrioleta z mehko streho, ki jo je bilo mogoče v celoti odstraniti, za pogon pa je skrbel 1,3-litrski bencinski štirivaljnik, sposojen iz fiata 124. Toda prototip brez vrat je bil celo za tedanje sovjetske razmere preveč preprost in grobo izdelan, zato so projekt vrnili na začetek. Leta 1974 je bil novi prototip že na voljo za testiranja v puščavi Uzbekistana in gorovju Urala. Poimenovali so ga niva, kar v ruščini pomeni polje pšenice, ime pa je dejansko nastalo kot kombinacija začetnic štirih otrok inženirjev Pjotra Prusova in Vladimirja Solovjova – Natalije, Irine, Vadima in Andreja. Šlo je za prvi avto podjetja VAZ, katerega osnova ni bil fiat.
Prva niva, za katero so dejali, da je »renault 5 na šasiji land roverja«, je s tekočega traku tovarne v Togliattiju zapeljala 5. aprila 1977 (kot zanimivost, istega leta je nastalo računalniško podjetje Apple), avto pa je bil sprva na voljo le v takratni Sovjetski zvezi. Ko so ga leto kasneje pokazali na pariškem salonu, so ugotovili, da obstaja tržni potencial tudi zunaj države, kar 80 odstotkov vseh vozil pa so izvozili. Čakalne vrste predvsem na domačem trgu so bile posledično dolge, pa čeprav je bil avto zaradi umetnih gospodarskih dejavnikov za ruske razmere drag. Dražja je bila le limuzina volga GAZ 24. Podjetje je ustvarjalo velik dobiček, prodaja na tujem pa je zagotavljala tujo valuto. Niva seveda ni bila sopomenka za udobje, zmogljivosti (motor je imel 72 konjev moči, kar je bilo dovolj za maksimalnih 130 km/h) in varnost – ko so jo preizkusili na testnih trčenjih EuroNCAP, je od možnih 16 zbrala 0 točk – a to kupcev ni motilo. Za nameček je bila požrešna z gorivom (povprečje krepko nad 10 litri), zato so jo za potrebe zahodnoevropskega trga opremili z dizelskim motorjem različnih proizvajalcev, nekateri pa so bencinski motor predelali, da je deloval tudi na utekočinjeni naftni plin. Danes je avto na voljo za 11.990 evrov in ima kot dodatno opremo na voljo le dvoje – sončno streho in lita platišča. Varnostna serijska oprema pa je omejena. Tudi zato so bile proti Ladi zadnja leta usmerjene puščice kritikov, ki so ji očitali pomanjkljivo varnost.
Zlahka kos polarnemu mrazu
Bistvo nive so bile in so seveda terenske zmogljivosti, štirikolesnemu pogonu v pomoč pa so tri zapore diferenciala. »Najboljša vrednost na cesti ali zunaj nje,« so nivo oglaševali. Lahko je preplezala strmino z 58-stopinjskim kotom, vozila po 60 centimetrov visoki vodi in 100 centimetrov globokem snegu. Leta 1998 je tako nivi brez pomoči uspelo pripeljati do baznega tabora na višini 5200 metrov sicer najvišje gore na svetu Mount Everesta, leto kasneje pa še do Tibetanske planote na višini 5726 metrov. Za nameček je niva osvojila severni tečaj, med letoma 1990 in 2005 pa so avto za prevoz ljudi in tovora uporabljali na polarni postaji Antarktike pri neverjetnih temperaturah 54 stopinj Celzija pod ničlo. »Napoleonu mogoče ni uspelo osvojiti Rusije, toda če imate njegove težnje po osvajanju, je niva kot nalašč za to, saj je kos tako močvirjem kot goram,« se je glasil zapis, ki je pospremil nivine dosežke. Tudi trikratno zaporedno uvrstitev na stopničke med letoma 1981 in 1983 na vztrajnostnem reliju Pariz–Dakar.
Rusi ob rojstnem dnevu napovedujejo posebno različico, ki bo omejena na 1977 enot s serijskimi številkami od 0001 do 1977; slednja pomeni letnico prihoda na trg. Naprodaj zgolj v Rusiji naj bi bila z junijem, šlo pa naj bi za najbolj hvalisavo izvedbo nive (od leta 2009 jo tržijo kot lado 4x4) vseh časov. Kot vse kaže, pa abrahama ne bo dočakala. Razvoj njenega naslednika je namreč že v polnem zagonu, po besedah prvega moža podjetja Nicolasa Maureja pa bo predvsem bolj moderna. Nekako v slogu koncerna Renault-Nissan, ki finančno pomaga podjetju AvtoVAZ, od katerega so leta 2008 za milijardo dolarjev odkupili 25-odstotni delež. Projekt ima tudi podporo ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Dvakrat sem premislil, ko so mi ponudili, da bi oblikoval lade. To je bila fantastična priložnost spremeniti stvari. Niva je preživela 40 let na trgu brez oblikovnega razvoja. V nekaterih podjetjih zaradi tradicije obstajajo omejitve, pri Ladi jih ni. Imamo priložnost, da z edinstveno obliko popolnoma spremenimo njen imidž,« se je projekta prenove nive veselil šef oblikovanja pri AvtoVAZ Steve Mattin, ki je 18 let izkušnje nabiral pri Mercedesu. Ob njegovem prihodu je bilo podjetje klinično mrtvo in brez pomoči države ne bi preživelo. Sodobna lada bo verjetno pomenila tudi, da nanjo ne bodo letele neslane šale, kot je: »Kako podvojiti vrednost lade? Napolnite jo z gorivom.« Za vse ljubitelje originalne nive pa je še upanje, pojavljajo se namreč razmišljanja, da naj bi ob novi še vedno v omejenih količinah proizvajali tudi staro. Tudi v veliko veselje milijarderja Romana Abramoviča, ki je še danes njen ponosni lastnik.
