Posebno ob koncih tedna ulice in parke v središču mesta zavzamejo mladi, ki se zbirajo ob steklenicah, polnih alkohola. Pogosto ti zaradi prevelike količina alkohola končajo celo v bolnišnici. Na ljubljanski urgenci zaradi opitosti vsako leto sprejmejo vsaj 27 resneje ogroženih pacientov, po večini gre za mladostnike. Z zapleti zaradi alkoholizma se na urgenci srečujejo praktično vse leto. Resno ogrožene paciente opazujejo 24 ur v bolnišnici, naslednji dan pa jih, če ni dodatnih zapletov, odpustijo. V bolnišnico sprejmejo praviloma tiste paciente, ki poleg alkohola zaužijejo tudi zdravila ali druge substance, za kar je potrebno zdravniško opazovanje.
Mešanje alkohola z drugimi substancami
Vsak konec tedna sprejmejo na urgenci vsaj enega, velikokrat pa več opitih mladostnikov. Še veliko huje je v času organiziranih zabav v mestu, ko se recimo zvrstijo različni koncerti. Ob takih dogodkih sprejmejo še več mladostnikov, ki jih po navadi pripeljejo reševalci brez spremstva staršev. Zanesljivo so mladi, ki prvič pijejo alkohol, v večji nevarnosti, saj se lahko opijejo že po dveh požirkih žganja. Pod vplivom alkohola lahko mladoletnik, pa tudi odrasla oseba, izgubi samonadzor. Zmedenost in agresivnost v opitem stanju lahko hitro privedeta do medsebojnega verbalnega in fizičnega nasilja ter posledično hudih (lahko tudi usodnih) poškodb. Še bolj problematično je mešanje alkohola z energijskimi pijačami, drogami ali zdravili, ki je lahko tudi usodno. Oseba, ki sočasno uživa alkohol in energijsko pijačo, občuti manj pijanosti in utrujenosti, zato popije večje količine alkohola.
Po splošnih ocenah približno tretjina opitih mladih ne poišče ali ne potrebuje zdravniške pomoči, tretjino zastrupljencev obravnavajo v ambulanti, tretjino pa v bolnišnicah. Med poglavitnimi vzroki za sprejem v bolnišnico zdravniki navajajo hude motnje zavesti, kombinirano zastrupitev alkohola z drogami in psihoaktivnimi zdravili, poškodbe ali sum na poškodbo glave ter druge zaplete, kot so aspiracijska pljučnica, vnetje trebušne slinavke, krvavitev iz prebavne cevi, podhladitev in spolna zloraba.
V najhujših primerih v bolnišnici sledi praznjenje želodca. Za praznjenje želodca se zdravnik odloči na podlagi kliničnega stanja, podatkov o količini zaužitega alkohola in na podlagi pregleda. Praznjenje želodca zaradi zastrupitve z alkoholom je samoplačniška storitev, ki stane 150 evrov.
Alkohol je mladim na dosegu roke
Mladi na vprašanje, zakaj sploh pijejo alkohol, odgovarjajo, da se na tak način zabavajo, sprostijo, si več upajo, so bolj komunikativni in samozavestni, se dobro počutijo in pozabijo na probleme. Alkohol pijejo tudi za preganjanje dolgčasa in zato, ker jim je alkohol lahko dostopen, saj je cenejši od mnogih drugih brezalkoholnih pijač. Med vzroki za njihovo pitje sta še radovednost in dober okus alkoholnih pijač. Dejstvo, da je alkohol v današnjih časih družbeno sprejemljiv, pa seveda še pripomore k odločitvi.
Alkohol je za mladostnike lahko dostopen. To ne preseneča, saj so mladi za alkoholno industrijo ena najpomembnejših skupin potrošnikov. Dostop do alkohola mladoletnim v gostinskih lokalih in trgovinah ureja zakon o omejevanju porabe alkohola, ki v 7. členu prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. S tem skušajo mladostnikom omejiti dostop do alkohola in posledično preprečevati množično opijanje. Kljub temu je prav vsem lahko jasno, da nadzor ni učinkovit. Mladostniki trdijo, da če bi želeli piti alkohol, bi do njega prišli brez večjih težav. Najlažje v barih ali gostinskih lokalih, doma, v diskoteki ali pri prijateljih. Tudi nekatere trgovine ne preverjajo polnoletnosti kupcev alkohola.
Mladostniki informacije o alkoholu pridobivajo iz različnih virov. Izkušnje iz prve roke mladostniki pridobijo od prijateljev in znancev. Takšne informacije so zanje koristne, posebej pri izbiri alkoholnih pijač in njihovem uživanju. Pozitivne informacije o alkoholu mladi dobijo tudi v filmih, nadaljevankah in na sploh medijih, kjer so priča pogostemu odobravanju pitja alkohola. Obstajajo tudi različne kampanje, ki mladim prepovedujejo alkohol in jih opozarjajo na posledice pitja alkohola. Težava je, da bo alkohol ob tovrstnih opozorilih mladim morda še bolj privlačen. Mladi menijo, da takšne kampanje niso učinkovite. Po njihovem mnenju namreč alkohol prevečkrat prepovedujejo, ne povedo pa, kako naj se varno zabavajo.
Pijejo vedno mlajši
Možgani se pri najstnikih še razvijajo do približno enaindvajsetega leta. Prav v tem obdobju so možgani za učinke alkohola najbolj dovzetni. Mladostnik, ki začne že zgodaj uživati opojne pijače, tvega spremembe na delih centralnega živčevja, ki so odgovorni za spomin. To vpliva na sposobnost učenja novih informacij. Alkohol uničuje možganske celice in tako niža zmožnost koncentracije, presoje in vpliva na inteligenco. Mladoletni pod vplivom alkohola zato niso sposobni pravilno presojati o posledicah svojih dejanj, to pa poveča možnost za pojav nenavadnega vedenja, kar vpliva na porast nasilja med mladimi, neželene nosečnosti in usodne nesreče. Poleg možganov lahko alkohol poškoduje tudi jetra, trebušno slinavko in ledvice.
Torej, bi nas moralo skrbeti? Gotovo. Starostna meja zaužitja prve alkoholne pijače se je v zadnjih 30 letih znižala za 3 do 4 leta. Kam torej to vodi? Bomo čez recimo 10 let na ulici gledali pijane 10-letnike? Slovence bi morala skrbeti predvsem družbena sprejemljivost prekomernega pitja alkohola. Zdi se nam namreč povsem normalno, da na petkov večer gledamo opotekajoče se mladoletne z vrečkami, polnimi steklenic, kako marširajo skozi mesto. Slovenci smo na svetovni lestvici po količini pitja alkohola precej visoko. Skrajni čas je, da odrasli postanejo zgled mladostnikom in pokažejo, da obstaja zabava tudi brez alkohola.
