Naj na kratko predstavim trenutno stanje na kapitalskih trgih, kajti čas ob začetku obdobja objavljanja četrtletnih poslovnih rezultatov je ravno pravi. Ker je največ kakovostnih podatkov na voljo za ameriški trg in ker je ta tudi najbolj pomemben na globalni ravni, se bom osredotočil nanj. Za letos se pričakuje rast dobičkov družb, ki kotirajo na borzi, med 8 in 10 odstotki, rast prodaje med 5 in 7 odstotki, medtem ko je predvidena rast BDP nekaj nad dvema odstotkoma. Marsikdo se bo vprašal, zakaj takšna razlika. Na kratko je to posledica bistveno bolj racionalnega in učinkovitega razpolaganja s sredstvi zasebnega kapitala kot s sredstvi javnega. Res se zdi 10-odstotna rast ogromna, a je v času konjunkture to normalno. Od leta 2009 je bila povprečna rast dobičkov nekaj nad 10 odstotki in rast prodaje nekaj nad 5 odstotki. Da je rast dobičkov večja od rasti prodaje, je tudi normalen pojav, ker podjetja v času konjunkture povečujejo profitne marže na račun izboljšanih proizvodnih procesov in kljub povečevanju zaposlovanja bolj učinkovitega izrabljanja človeških virov.
V prvem četrtletju je pričakovana rast dobičkov 8,5 odstotka in po dobri desetini (60 od 500) objavljenih rezultatov je za zdaj rast dobička 8,9 odstotka (rast prodaje 5,4 odstotka) v primerjavi s preteklim letom. Večinoma podjetja objavljajo boljše rezultate od pričakovanj in v tem pogledu vrednosti indeksov podpirajo dejansko stanje. Večina kazalnikov kaže, da še nismo dosegli lokalnega vrha. V trenutnem bikovskem trendu, ki traja od leta 2009, vsi pomembnejši kazalniki (rast dobičkov, rast vrednosti delnic, razmerje cena delnice/dobiček, nihajnost) kažejo na povprečne vrednosti. Na drugi strani nam širša makroekonomska slika kaže, da je gospodarstvo v dobrem stanju, saj je brezposelnost nizka, plače se dvigujejo, inflacija ne pomeni tveganja, kar posledično pomeni nizke obrestne mere, zaupanje potrošnikov je na visoki ravni in potrošna aktivnost (ta pomeni dobri dve tretjini celotne potrošnje) je visoka, a ne previsoka.
Če povzamem, tako makro slika kot stanje na kapitalskih trgih sta še vedno ugodna. Borzni cikel je sicer v zreli fazi, kar pa ne pomeni, da je pregret. Na drugi strani so obrestne mere nizke oziroma ob upoštevanju stroškov celo negativne. V tem okolju je glede na alternativo najboljša izbira investirati na delniške trge (zaradi razpršenosti naložb in sorazmerno nizkih stroškov še najbolje v vzajemnih skladih). Potencialni negativni dejavniki so na vidiku zgolj na geopolitičnem področju. Ob umiritvi napetosti v Severni Koreji največje potencialno tveganje pomenijo predsedniške volitve v Franciji; kapitalski trgi bi imeli največ škode, če bi v drugi krog napredovala Marine Le Pen in Jean-Luc Melenchon.
