Precej nevarnejše so nizke temperature, no, tiste pod ničlo. Temperaturo v meteorologiji merimo na višini dva metra nad tlemi. Zrak pa se ohlaja od tal. Najprej se ohladijo tla, nato plasti zraka nad tlemi in tako naprej. In plast ohlajenega zraka se debeli. Zato je temperatura zraka tik nad tlemi ponoči oziroma zjutraj tudi nekaj stopinj nižja kot na dveh metrih v meteorološki hišici. Na tleh je lahko slana, temperatura v meteorološki hišici pa okoli ničle ali celo nad ničlo. (Temperature, ki so objavljene na spletu, po radiu in še kje, so seveda izmerjene dva metra nad tlemi.)
Pomembno je tudi, koliko časa je temperatura pod ničlo. Če se je samo zjutraj za uro, dve tako ohladilo, ne bo večje škode. Če pa je bila noč mrzla že denimo od polnoči dalje, je pesem povsem druga. In spet, kako debela je plast zraka z negativno temperaturo? Orehi so zelo občutljivi za negativne temperature. Ste kdaj opazili, da je »požgalo« le spodnji del orehove krošnje? Da so mladi poganjki počrneli le do neke višine, nad njo pa je bilo drevo nepoškodovano? Dosti lažje je tako napovedati pozebo za nasad jagod kot za sadovnjak, sploh za stara visoka drevesa. Naj mi lastniki sadovnjakov oprostijo, a pridelovalci jagod imajo v tem primeru zanesljivejšo napoved.
Podrobnosti so nato spet odvisne od lege, reliefa, oblakov, vetra… Če je noč vsaj malo vetrovna, bo v zatišju lahko slana, na vetru bolj izpostavljenih legah pa ne. Rešitev pred slano je lahko tudi megla oziroma dvignjena megla v nizko oblačnost, saj v obeh primerih precej zmanjša toplotne izgube tal in tako tudi ohlajanje zraka. V takih primerih ni slabo živeti v krajih s pogostejšo meglo, čeprav je megla spomladi dosti redkejša kot jeseni in pozimi. In ravno spomladi bi za preprečevanje slane prišla najbolj prav.
V vsakem primeru pa so aprila pogosti prodori hladnega zraka in zato ohladitve. In če pomlad prehiteva, kot je lani in letos, je zelo verjetno, da bo vsaj kje kaj pozeblo. Tudi taki pojavi so znanilci podnebnih sprememb. Ni treba, da nam bo primanjkovalo vode, da nas bo pestila poletna vročina, tudi s pogostejšimi pozebami nas bo vreme lahko precej prizadelo in nam zmanjšalo in podražilo pridelavo hrane, pa tudi na daljši rok oslabilo določene rastlinske vrste, ki bi zaradi tega lahko začele umirati.
