Ameriški predsednik Donald Trump se je tako rekoč sinhrono z avstralskim premierjem Malcolmom Turnbullom odločil, da zaostri vizumsko politiko za tuje delavce, ki so jih ameriška podjetja lahko pripeljala v državo za šest let, medtem ko so jih v deželi »tam spodaj« omejevali na štiri leta. Trump je izvršni ukaz o večjem nadzoru nad delovnimi vizumi, označenimi kot H-1B, podpisal med obiskom podjetja Snap-on v mestu Kenosha s sedežem v Wisconsinu, osredotočenega na izdelavo orodij z več obrati po ZDA in skupno okoli 11.500 zaposlenimi. Njihovi proizvodi veljajo za precej dražje, so pa delo ameriških delavcev z ameriškimi materiali. Obrat v zvezni državi, kjer sta pred skoraj stotimi leti podjetje ustanovila Joseph Johnson in William Seidemann, je Trump izbral, da bi sodržavljanom sporočil, kako je politika njegove vlade privržena agresivni promociji doma narejenih dobrin in zaposlovanju Američanov. Ob podpisu ukaza je posebej poudaril, da so »domača delovna mesta dolga leta prehajala v daljne dežele«.
Predraga domača pamet
Omenjeni delovni vizum je sicer namenjen za delovna mesta, za katera ni mogoče najti domače delovne sile, so jo pa podjetja tudi zlorabljala in z njegovo pomočjo najemala cenejše tuje delavce. V minulih letih so izdali tudi več kot 80.000 tovrstnih vizumov s šestletno veljavnostjo, povpraševanje po njih pa je bilo tudi trikrat večje. Kritiki še enega v vrsti Trumpovih izvršnih ukazov sicer priznavajo, da so predvsem tehnološka podjetja na tak način »uvažala« tudi do 40 odstotkov cenejše strokovnjake iz Indije, slednja pa so zatrjevala, da jih v iskanje tujih sili pomanjkanje ustreznih kadrov doma. Med njimi so bili mnogi tuji študenti, ki so se v ZDA izobrazili, in zato fundacija za tehnologijo in inovacije predsednika opozarja, naj ne spodkoplje programa, ki Ameriki prinaša mnoge inovacije in druge pridobitve. Omenjeni vizum se namreč izdaja umetnikom, profesorjem in drugim poklicem, tudi manekenkam, kar je bila Trumpova žena. Odnos do teh vizumov je sam predsednik v svojih izjavah večkrat spreminjal in tudi zdaj je nadzor nad njimi utemeljeval s preprečevanjem zlorab, ki imajo za posledico zaposlovanje cenejših tujih namesto domačih strokovnjakov.
Trump se je lotil tudi dodeljevanja javnih naročil s pozivom, naj bodo namenjena ameriškim podjetjem. Njegova administracija namreč ugotavlja, da so do njih lažje prihajala tuja podjetja v ZDA kot pa ameriška na tujem in da je bila vrednost teh naročil tudi dvakrat večja v korist tujih podjetij. Med obiskom v Wisconsinu, znanem po mlečnih izdelkih, pa se je obregnil tudi ob kanadski trgovinski protekcionizem. Kanada namreč svoje kmetovalce ščiti z visokimi carinami in subvencijami, ki jih kritizirajo tudi druge države, izvoznice mleka in izdelkov iz njega. Trump ni povedal, kako se bo lotil tega vprašanja, dejal je le, da gre za nepošten odnos, ter obljubil, da bodo od kanadskega premierja Justina Trudeauja zahtevali pojasnila. »Gre še za en tipičen enostranski ukrep proti ZDA, ki ne bo dolgo veljal,« je dejal Trump. Ameriška mlečna industrija ni pripravljena čakati več let na odločitev svetovne trgovinske organizacije glede sporazuma med kanadskimi prodajalci mleka in proizvajalci mlečnih izdelkov o cenah, ki bodo za zaščito domačih mlekarjev konkurenčne ameriškim. V zvezi s tem so se oglasile tudi Nova Zelandija, Avstralija in Evropska unija, a Ottawa za zdaj vztraja, da je njihova politika na tem področju manj protekcionistična kot ameriška.
Vizumska zaostrovanja
ZDA niso edine, ki zaostrujejo vizumsko politiko za tuje delavce. Skoraj sočasno s Trumpovim izvršnim ukazom to počneta tudi Avstralija in Nova Zelandija. Slednja je nove ukrepe objavila dan po tistem, ko jih je najavil avstralski premier Malcolm Turnbull, ki je ukinitev tako imenovanega programa 457 vizum povezal z avstralskim nacionalnim interesom, ki da »Avstralce in avstralska delovna mesta postavlja na prvo mesto«. Tam bo sedanje štiriletne vizume za začasne delavce nadomestil dvotirni sistem začasnih delovnih dovoljenj za obdobje dveh ali štirih let z zaostrenimi zahtevami glede znanja jezika in delovnih izkušenj.
