Minuli mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij je Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki izkoristila za javno razpravo o prihodnosti tega znamenitega dela Jožeta Plečnika. »Na svetu je kar nekaj denarja, a samo en Plečnik,« je povedala članica iniciative Karmen Stariha. Pojasnila je, da je Plečnikova dediščina neprecenljiva in je zato ne bi smeli prepustiti propadanju ali gradbenim posegom, ki bi jo uničili.
Okoljevarstvenega soglasja še vedno nimajo
Poznavalec Plečnika in umetnostni zgodovinar prof. dr. Peter Krečič, ki je sodeloval na javni razpravi, je povedal, da projekt Bežigrajski športni park »presega vsakršno domišljijo, kako je mogoče uničiti državni spomenik«. Po njegovem mnenju projekt družbe Bežigrajski športni park, ki jo vodi poslovnež Joc Pečečnik, ni projekt prenove stadiona, temveč gre za »velikansko novogradnjo, v kateri ostane le nekaj citatov Plečnika«. Omenjeni projekt, ki naj bi stal 277 milijonov evrov, namreč predvideva gradnjo petih podzemnih etaž pod stadionom, gradnjo stolpnice in treh poslovnih vil neposredno ob stadionu, tribune pa bi po novem pokrivala visoka streha z dvema etažama VIP-lož.
V civilni iniciativi so prepričani, da se Plečnikov stadion še vedno da rešiti pred temi gradbenimi posegi. Kot rešitev se ponuja nepodaljšanje družbene pogodbe. Solastniki družbe Bežigrajski športni park so poleg Pečečnikove družbe GSA še Olimpijski komite Slovenije in Mestna občina Ljubljana. V skladu s pogodbo družba Bežigrajski športni park lahko preneha delovati, če družbenikom ne uspe v določenem roku pridobiti gradbenega dovoljenja. Bežigrajski športni park do zdaj ni pridobil še niti okoljevarstvenega soglasja, za katero je zaprosil že konec leta 2010. Družba pa se na sodišču še toži s stanovalci Fondovih blokov za zemljišče med stadionom in bloki. Fondovci namreč zagotavljajo, da ti vrtički pripadajo lastnikom stanovanj.
»Stadion naj upravlja neprofitna ustanova«
»Če pogodbe ne bi podaljšali, se družba Bežigrajski športni park razdre, stvarni vložki pa se vrnejo prvotnim lastnikom,« je povedala Starihova. V tem primeru bi občina ali država po besedah Starihove lahko odkupila zemljišča od olimpijskega komiteja in Pečečnikovega GSA ali pa jima v zameno ponudila druga zemljišča. Vrednost njunih nepremičnin na območju Plečnikovega stadiona je konec aprila 2007, torej pred ustanovitvijo skupne družbe, znašala 4,3 milijona evrov, kažejo podatki iz družbene pogodbe.
Druga možnost pa je razlastitev, ki jo v skladu z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov lahko sproži ministrstvo za kulturo, je dejala Starihova. V obeh primerih pa bi upravljanje Plečnikovega stadiona po njenih besedah nato morali zaupati javnemu zavodu ali kakšni drugi neprofitni ustanovi.
Kakšna naj bo prihodnost prenovljenega stadiona?
Krečič se zavzema, da bi bil stadion po temeljiti prenovi ponovno športni park odprtega tipa, na katerem bi bil prostor za individualno ali skupinsko rekreacijo in za športna tekmovanja takšnega obsega, da bi jih infrastruktura stadiona prenesla. Prostore, kot so garderobe, prostori za sodnike, sanitarije, prostori za rekreativce, servisni prostori in podobno, bi Krečič umestil pod zemljo, in sicer tako, da ne bi vplivali na Plečnikovo delo. Obnovil pa bi tudi vse štiri drevorede, ki so nekoč obdajali stadionski kompleks, in s stadionskega kompleksa odstranil vse stvari, ki tja ne sodijo.
Civilna iniciativa v prenovljenem stadionu vidi možnost ureditve mednarodnega centra Plečnikove arhitekture, v katerem bi obiskovalcem ponujali oglede in vodenja po stadionu, predstavili bi lahko preostala Plečnikova dela in neizvedene projekte. Stadion bi lahko služil tudi kot logistični center za oglede tistih Plečnikovih del, ki jih ne najdemo v samem središču mesta (na primer cerkev v Črni vasi, Baragovo semenišče, cerkev v Šiški) in zato terjajo oglede s pomočjo organiziranega prevoza, je še navedel Krečič.
