V Bolšji palači (2002) je sledila zapleteni zgradbi Tisoč in ene noči, v delu Štirideset pravil ljubezni (2009) je v vsakdanjik sodobne razočarane gospodinje vpletla zgodbi mističnega sufija Šamsa iz Tabriza in slovitega pesnika Rumija, ki sta živela v 13. stoletju. Nelinearnost pripovednega loka je še bolj izrazita v romanu Čast, v katerem pisateljica lahkotno prehaja med preteklostjo in sodobnostjo. Okvir zgodbe je pripoved Esme, hčere kurdske matere in turškega očeta, ki se je v otroštvu s starši in dvema bratoma priselila v London. Časovno in prostorsko je roman zelo široko zastavljen: začne se v Londonu v zgodnjih devetdesetih, ko se Esma pripravlja, da bo z možem in hčerama v svoj dom sprejela brata, ki je pravkar prestal štirinajstletno zaporno kazen zaradi umora iz časti. Nato zgodba preskoči v neimenovano kurdsko vas ob Evfratu, v leto 1945. Vas močno spominja na prizorišče dogajanja romana Štirideset pravil ljubezni, ki pa se dogaja v srednjem veku. V tem okolju, kjer je čast najpomembnejša vrednota na svetu, se rodita dvojčici Pembe in Džamila.
Čeprav je pripovedovalka okvirne zgodbe sodobna Londončanka Esma, je glavni lik njena mati Pembe, ki se kljub selitvi v urbani London nikoli ne osvobodi spon patriarhalnosti in v tem duhu vzgoji prvorojenca. Ko se družinske sanje o lepšem življenju v tujini sesujejo in zadolženi oče pobegne s striptizeto, glava družine in branitelj njene časti seveda postane prvorojeni sin. Po novem je šestnajstletnik tisti, ki vsem narekuje življenja, iz česar se seveda ne izcimi nič dobrega.
Roman je razdeljen na številne krajše segmente, vsak izmed njih osvetljuje presek življenjskih zgodb likov in protagonistke. Tretjeosebnega pripovedovalca tu in tam prekine prvoosebna pripoved Esme ali njenega brata Iskendra, ki piše pisma iz zapora. Kot v drugih romanih Elif Shafak sta tudi tukaj očitna široka zasnova in mozaično pripovedovanje zgodbe: zelo veliko likov, natančni opisi in veliko pomožnih zgodb tvorijo celovito pripoved. Z zgodbo o umoru in z dramatičnim preobratom na koncu, ki se ga ne bi branil niti pisec kriminalk, je Čast zmes različnih žanrov, predvsem pa je prikaz nesmiselnosti in usodnosti zakoreninjenih tradicionalističnih vrednot.
