Zakaj bi imeli na vrtu le golf travo in lepo porezane cvetlice? Po načelu permakulture se obdelovalni ekosistem razdeli na pet con in ena od njih, peta cona, se imenuje divja cona oziroma cona mirovanja. Pomembna je za opazovanje naravnih ciklov, edino pravilo njene vzgoje pa je, da se ne vmešavamo in da naravi pustimo svojo pot. Zagovorniki permakulture pravijo, da mora tudi najmanjši permakulturni vrt imeti svojo peto cono, ki je tudi zatočišče za živali.
V soboto, 22. aprila, bo na vrtu Skupnosti Barka v Medvodah od devetih zjutraj potekala delavnica, kako urediti to divjo cono permakulturnega vrta. Organizira jo Društvo Sorško polje, ki tudi sicer v vrtu skupnosti Barka organizira permakulturne delavnice, vodila pa jo bo Mirjam Kopše, ki skupaj s sosedo Meto med trnovskimi bloki skrbi za urbani divji vrt. »Zdaj to imenujejo peta cona. Če je to bliže sodobnim vrtnarjem, naj se imenuje tako. Pomembno je le, da bodo to prevzeli v prakso. Tak predel je imel vsak star vrt. Gošča je bila na vrtu ravno zato, da so tam živele ptice in žuželke,« je razložila Mirjam Kopše. Včasih so del vrta pustili, da se zarase sam, in tam je raslo, kar je pač raslo. Zdaj ga lahko tudi nasadimo in potem prepustimo naravi. »Pomembno je, da opazujemo, kdo živi na našem vrtu, in zato poskušamo urediti ta del vrta tako, da ustreza življu,« opozarja Mirjam Kopše in predlaga, da na divjem delu vrta ne režemo cvetlic, ko odcvetijo, ter da tudi travo pustimo, da odcveti in se osemeni. Včasih so spomladi po travniku, kjer ni rasla trava, potresli seneni drobir in tako obnovili travo. »Na ta način vzdržujmo ekosistem, da rastline in živali druga drugi pomagajo in si ustrezajo. Bistvo varnega mirujočega vrta je, da daje zatočišče živalim, zato tudi jeseni in pozimi rastline pustimo na vrtu, da si pod njimi zavetje najdejo žuželke. Potem na vrtu ni monokulture ali mono favne in spomladi bomo na zelenjavnem vrtu imeli manj težav.« Mirjam je prepričana, da se rastline same zmenijo, kako naj rastejo.
Zatočišče za žužke in hrana za ptice
Divji del vrta je pomemben za živali, predvsem žužke in ptice. Tam denimo gnezdijo čmrlji, ki so še zgodnejši opraševalci kot čebele. »Gledati moramo tudi na to, da na vrtu vse leto nekaj cveti, saj tako privabimo mnogo žuželk. V Sloveniji živi več kot 560 različnih vrst žuželk, ki tudi oprašujejo,« opozarja. Če imamo na vrtu žuželčjo hrano vse leto, potem bodo tudi žuželke na vrtu zelo zgodaj pomladi. »Recimo brogovita je taka rastlina, ki zacveti zelo zgodaj in privabi čmrlje. To je bolje kot pa postavljanje hotelov za čmrlje,« meni Mirjam Kopše.
Tudi za ptice lahko poskrbimo z rastlinami v divjem delu vrta, in sicer tako, da zasadimo rastline, ki jim zagotavljajo hrano tudi pozimi: »Ptice pozimi obirajo semena, ki ostanejo na rastlinah. Ena takih rastlin je recimo ščetica, ki ima semena v obliki ščetk in na rastlini ostanejo dolgo v zimo. Zobojede ptice bodo zaradi take rastline tudi pozimi ostale na vrtu. Za mehkozobe ptice je primerna rastlina mehonija, ki ima tudi pozimi črne jagode. Tudi češmin je grm, ki ga imajo zaradi semen ptice zelo rade.«
Divji vrt, ki ga bodo zasadili v Barki, bo za zaščito in razmejitev. Med drugim bodo nasadili lovorikovec, gaber, črni trn ter dve leski: »Pomembno je, da sadimo rastline, ki niso le nam v okras, temveč tudi v korist živali.«
Kar zadeva divji del vrta, se mnogo vrtnarjev, ki imajo ob tem zelenjavni vrt, sprašuje, ali visoka trava in razraščene rastline ne privabljajo še več polžev. »Če imaš na vrtu preveč škodljivcev, to pomeni, da si njihove nasprotnike pregnal z vrta. To je vsa umetnost,« meni Mirjam Kopše in doda: »Preveč polžev pomeni, da imate premalo mehkozobih ptic, ki bi jih pojedle. Kosi denimo zelo radi jedo majhne polže.« Sicer pa še nasvet krakovskih solataric o tem, kako s solatnih gred pregnati polže: slavne ljubljanske solatarice so svojo solato pred polži varovale tako, da so zjutraj pred sončnim vzhodom šle na vrt in pobrale polže.
