Na cestah je gneča. To je dejstvo, ki mu ne moremo ubežati, pa naj se še tako jezimo ob jutranjih ali popoldanskih prometnih konicah, dolgih kolonah na avtocestnih deloviščih ali pred neusklajeno delujočimi semaforji. Del tega dogajanja so tudi mladi vozniki ali vozniki začetniki, do katerih bi morali biti drugi udeleženci v prometu še strpnejši. Mladih za volanom je namreč vedno več.
Kdo je mladi voznik
Zakon natančno opredeljuje voznike tudi po starosti in vozniških izkušnjah. »Voznik začetnik je voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila prvi dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Sloveniji ali tujini. Kot mladi vozniki pa veljajo vsi tisti, ki imajo vozniški izpit in so stari od 15 do 24 let in jim v okviru nacionalnega programa o varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2013 do 2022 v Sloveniji namenjamo posebno pozornost,« pravijo v agenciji za varnost v prometu.
A žal se rek »mladost je norost« odraža tudi na cestah: po podatkih AVP so v letu 2016 namreč mladi v starosti od 15 do 24 let povzročili 17 odstotkov vseh nesreč in kar 21 odstotkov nesreč s smrtnim izidom. Najpogosteje so jih povzročili zaradi neprilagojene hitrosti, kar govori, da se mnogokrat žal ne zavedajo posledic svojih dejanj ter precenjujejo sebe in razmere na cesti. In če upoštevamo, da v povprečju vsako leto v roke dobi vozniško dovoljenje okoli 20.000 voznikov, je torej pri nas na cesti s statusom voznika začetnika približno 50.000 voznikov B-kategorije.
Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje AMZS in inštruktor varne vožnje, meni, da je za vsakega mladega voznika, ko sede za volan, to velik preskok v življenju. »Najbolj občutijo to ob zavedanju, da ob njih ne sedi več nekdo, ki bo posredoval ob njihovi morebitni napaki. Po opravljenem vozniškem izpitu v trenutku postanejo enakovredni udeleženci v prometu in vsi, kljub njihovi manjši izkušenosti, od njih zahtevajo vožnjo brez napak,« pojasnjuje Manuel Pungertnik. Mladi vozniki zaradi pomanjkanja izkušenj seveda zahtevajo nekaj več pozornosti drugih udeležencev. Kar tako na prvi pogled pa je težko zaznati, ali v vozilu pred vami sedi voznik začetnik ali ne. Pa vendar je nekaj znamenj, ki bi morala izkušenejšim voznikom dati vedeti, da mogoče za volanom sedi nekdo, ki šele dobro nabira prave izkušanje v prometu. Zato Pungertnik poziva vse udeležence v prometu, naj vozijo z nekaj več strpnosti: »Za vse voznike, ne le za voznike začetnike, naj velja pravilo 'ne stori drugemu tistega, za kar ne želiš, da bi bilo storjeno tebi'. Pri vožnji to pomeni, da naj bodo udeleženci strpni drug do drugega in naj drug drugega spoštujejo, hkrati pa velja, da smo vsi zmotljivi in da delamo napake. Samo na tak način bodo vozniki začetniki v prvih letih svoje vožnje spoznali, da je promet harmonija vseh deležnikov in ne bojišče, kjer si moramo najti in izboriti svoj prostor pod soncem.«
Začetniki naj se ne postavljajo
In kaj na vse to porečejo tisti, ki so šele dobro začeli svojo »kariero« voznika? Avtošole so jim dale neko osnovno izhodišče, da obvladajo vozilo in promet so dokazali s tem, ko so opravili vozniški izpit, a pravo učenje se s tem šele začenja. Anže Habjan iz Ševelj v Selški dolini ima izpit vsega nekaj tednov, sam pa pravi, da je bila zanj največja ovira na poti do izpita živčnost in strah: »A zdaj s tem nimam več toliko težav, za zdaj mi manjka mogoče malce poguma, saj se v prometu še obotavljam. Če pogledam samo na voznike začetnike, bi vsem nam želel, da bi bili kar se da previdni in osredotočeni na vožnjo. In da se ne delajo pomembnih pred drugimi, ker imamo konec koncev veliko manj izkušenj kot drugi udeleženci.« Njegov sovrstnik Gašper Triler iz Škofje Loke ima izpit nekaj mesecev in mu ta pomeni veliko. »Občutki so dobri, saj grem lahko zdaj z avtomobilom kamor želim. Je pa res, da moram še precej izboljšati vožnjo, predvsem pri občutku, kako dolgo in široko je vozilo. Odnos do mladih voznikov na cesti ni prav nič drugačen od odnosa do starejših in bolj izkušenih voznikov. Starejše voznike pa z veseljem opazujem in želim posnemati čim več njihovih dobrih navad,« pravi Gašper Triler.
Odgovorni imajo seveda še nekaj nasvetov za voznike začetnike. Ena najpomembnejših »zapovedi« je, da mladi vozniki ne smejo uživati alkohola ali drugih psihoaktivnih drog, ko se usedejo za volan. »Nikar naj ne uporabljajo mobilnih telefonov med vožnjo, ko se odpravijo na zabavo, naj se že vnaprej dogovorijo za varen prevoz domov, nikoli naj se ne usedejo v vozilo k nekomu, za katerega vedo, da je pil alkoholne pijače. Pomembno je tudi, da se uprejo pritisku prijateljev, če jih ti silijo k tvegani in adrenalinski vožnji,« še pravijo v AVP. In na trening varne vožnje ne pozabimo, tam se lahko določeno znanje le še utrdi, in kot je rekel Gašper Triler, se mu zdi koristen, saj se tam mladi vozniki učijo soočati s situacijami, s katerimi se običajno ne srečujejo, ko pa se enkrat zgodijo, so lahko usodne.
Program dodatnega usposabljanja voznika začetnika je v veljavi dobrih pet let. Pungertnik iz AMZS dodaja, da se vozniku začetniku vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. »Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku podaljša, ko opravi zakonsko predpisan program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju. Programa dodatnega usposabljanja se lahko voznik začetnik udeleži, ko od njegove pridobitve vozniškega dovoljenja mine najmanj šest mesecev,« še pojasnjuje Pungertnik. Zanimivo, da program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov v Centru varne vožnje na Vranskem vključuje tudi predavanje psihologinje.
