Depresija povzroča veliko trpljenja obolelemu in njegovim bližnjim in pomembno zmanjšuje delazmožnost. Tudi v Sloveniji sta depresija in tesnobnost med najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju. To diagnozo ima 14 odstotkov pacientov, ki so obiskali osebnega zdravnika.
Pri ženskah se depresija pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških, a se morda za tem skriva dejstvo, da ženske pomoč poiščejo pogosteje kot moški, je razložila Nuša Konec Juričič, specialistka za javno zdravje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Motnja narašča tudi s starostjo in je največji delež teh obolenj pri ljudeh med 55. in 64. letom starosti. V zadnjih desetih letih so pri nas sicer opazili upad pogostosti diagnoze depresivna epizoda, a se je po drugi strani povečalo število sorodnih diagnoz, kot sta reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja.
Psihoedukativne delavnice
V zadnjih letih se je razširil nabor oblik pomoči, ki so na voljo ljudem s tovrstnimi težavami. Tako so med drugim od leta 2014 v zdravstveno-vzgojnih centrih, ki delujejo pri zdravstvenih domovih, ljudem, ki imajo večje tveganje, da razvijejo depresijo, tesnobnost, bipolarno motnjo in se težje spoprijemajo s stresom, na voljo psihoedukativne delavnice, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Cilj delavnic je, da se ljudje seznanijo z boleznijo, izmenjavajo izkušnje ter se naučijo miselnih vaj in tehnik sproščanja, kar vse olajša življenje z depresijo in spopadanje z različnimi življenjskimi situacijami. V dveh letih so izvedli 422 delavnic, ki se jih je udeležilo 3200 ljudi, njihovi odzivi pa so zelo ugodni, je razložila Konec-Juričičeva.
Koncept psihoedukativnih delavnic je zasnovala psihiatrinja prof. dr Mojca Zvezdana Dernovšek. »Med svojim delom v ambulanti na Polikliniki UKC Ljubljana sem ugotovila, da bi si ljudje veliko težav lahko prihranili, če bi vedeli, kako skrbeti za svoje duševno zdravje,« je povedala. Način obravnave depresivne motnje se je spremenil, saj nanjo ne gledajo več kot na bolezen, ki jo lahko pozdravijo s prgiščem tablet, ampak zahteva celostno obravnavo: ko človek doživi depresivno epizodo ali se te epizode ponavljajo, ga poskušajo opolnomočiti, da bo znal s to izkušnjo živeti in da se bo naučil bolje skrbeti zase. Vsega tega pa ne bo dobil pri zdravniku, ampak bo moral veliko narediti sam in najti stvari, ki mu pomagajo, da bo lahko živel zadovoljno, je povedala psihiatrinja.
Kako izbrati med psihoterapevti
Podobno razmišlja psihoterapevtka Aleksandra Meško. V praksi redko srečajo človeka, ki bi razvil samo depresijo, po navadi gre za prepletanje depresije in tesnobnosti, kar ljudi zelo ovira pri delu in življenju. Pomagati jim poskušajo celostno, saj pri nastanku in razvoju teh težav sovpadajo različni dejavniki. Tako poskušajo z antidepresivom pokriti biološko plat teh duševnih motenj. Zgolj zdravilo vedno ne pomaga, še posebno če se depresija ponavlja; tak posameznik potrebuje tudi psihoterapevtsko obravnavo.
Veliko ljudi je v stiski, saj so čakalne vrste v javnem zdravstvu dolge, samoplačniških možnosti pa je veliko, a ne vedo, katere vrste terapijo in katerega terapevta izbrati. Meškova svetuje, da izberejo terapevta, ki je usmerjen v obravnavo sedanjega načina življenja in trenutne odnose z ljudmi, saj je to najpogosteje vir stisk. Nekateri psihoterapevtski pristopi se vračajo v preteklost, a se pri depresiji, izgorelosti in tesnobnosti bolj priporočajo terapevti, ki so usmerjeni v sedanjost in se s klientom dogovorijo, kaj je zanj pomembno, in ki opredelijo cilje v terapiji. Pomembno je, da terapevt usmeri pozornost na področja, kjer je klient uspešen, saj so to viri, ki jih človek lahko uporabi.
Poiskati je treba tudi dejavnike, ki vzdržujejo motnjo. Tudi tukaj gre za preplet bioloških in družbenih dejavnikov, pri čemer številni ljudje k temu pripomorejo tudi sami, ko veliko energije porabljajo za preganjanje slabega počutja. Ljudi z depresijo je treba naučiti, kako živeti z neprijetnimi čustvi, kako naj izboljšajo medosebne odnose ter da vsakega slabega počutja ne pripišejo depresiji. »Ni cilj, da zradiramo depresijo, saj so to že sami poskušali, cilj je kakovostno življenje,« je pojasnila Meškova.
