»Zdravniki bi morali narediti res vse, da bi rešili otroka. Slediti bi morali doktrini in o njej obveščati starše. Tako pa so genetsko preiskavo naredili šele po njegovi smrti,« je včeraj na sodišču izjavil odvetnik David Sluga, zastopnik družine, ki je leta 2003 izgubila komaj tri leta in pol starega Nejca. Ljubljanski UKC oziroma pediatrično kliniko tožijo, češ da so otroka malomarno zdravili in da niso izpolnili svoje pojasnilne dolžnosti.
Brez denarja za tujega izvedenca
Za Nejca je bila usodna kombinacija epstein-barrovega virusa (EBV) in dedne bolezni XLP, napake v imunskem sistemu, zaradi katere malček ni bil odporen proti virusu. Da ima dedno bolezen, so v UKC z genetsko preiskavo ugotovili šele po njegovi smrti, čeprav je mama sumila, da je nekaj narobe, in je zdravnike opozarjala, da sta njena brata zaradi dedne bolezni umrla v prvem in tretjem letu življenja. Na možnost dedne bolezni so delno nakazovali tudi pregledi Nejčeve krvi. Če bi genetsko preiskavo opravil prej, bi fantka lahko rešili s pravočasno presaditvijo kostnega mozga, so prepričani tožniki. Za presaditev (darovalka je bila sestra dvojčica) so se odločili šele po okužbi, a je bilo že prepozno. Čez tri dni je fantiček umrl.
Komisija za izvedenska mnenja, sestavljena iz slovenskih zdravnikov, je menila, da UKC ni ravnal malomarno in da je bilo zdravljenje primerno tedanjemu znanju in skladno s priporočili v literaturi. Kot je zapisala, presaditev kostnega mozga ne odpravi XLP, ampak jo le zavira. Poleg tega je bilo do leta 2003 v literaturi opisanih 12 primerov presaditev, le v treh so bili pacienti stari manj kot tri leta in pol. Glede na majhen vzorec torej ni bilo mogoče trditi, da je presaditev mednarodno sprejeta doktrina.
Sluga je takšno izvedensko mnenje poskušal izločiti iz spisa, češ da so ga sestavili zdravniki, službeno povezani s toženo stranko. Na prvem sojenju je sodnica že pristala na novega izvedenca iz tujine, a ker tožniki za to niso imeli denarja (okoli 15.000 evrov), je primer zaključila in zahtevek zavrnila. Višji sodniki so ocenili, da to ni bilo prav in da mora zaslišati naše izvedence, ki da niso zadostno pojasnili, zakaj niso pravočasno opravili genetske diagnostike in presaditve. Če njihovi odgovori ne bodo zadovoljivi, naj vključi novega izvedenca, so naročili.
Leta 2003 ne, leta 2004 da
Na Slugov predlog so se na drugem sojenju obrnili na priznanega strokovnjaka dr. Voklerja Schusterja iz Leipziga, a da bi se izognili velikim stroškom, le z enim vprašanjem: je v času Nejčevega zdravljenja veljala doktrina, ki je za te primere omogočala genetske analize? Odgovoril je, da je veljala v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. A tako Slugi kot sodnici Doris Jarc se še vedno zastavlja vprašanje, zakaj leta 2003 pri nas analize niso naredili, po pacientovi smrti, leta 2004, pa so jo. »Torej je ta možnost bila, a je niso izkoristili,« je včeraj sklenil odvetnik. Pooblaščenka zavarovalnice Adriatic Slovenica Alenka Rozman, pri kateri ima UKC zavarovano odškodninsko odgovornost, je vztrajala, da so zdravniki naredili vse, kar je bilo mogoče storiti. Toda odvetnik je vztrajal: »Bili sta dve možnosti. Da zdravniki ravnajo aktivno, torej opravijo preiskavo, ali pa starše seznanijo z možnostjo preiskave v tujini. Druga možnost je bila le smrt. UKC pa je ostal pasiven in otroka pustil umreti, čeprav je imel precejšnjo možnost preživetja.« Apeliral je tudi na sodišče, naj se zaveda, da imajo sodbe za zdravnike sporočilno vrednost.
Sojenje se bo z zaslišanjem naših izvedencev nadaljevalo konec maja.
