Velika večina starejših se visokokalorične velikonočne diete drži zaradi prijetnih spominov na praznik izobilja iz pred- in medvojnih časov lakote, ko je bil to bolj ali manj edini čas v letu, ob katerem so se lahko, če so imeli srečo, obilneje najedli. Drugi se jajčno-svinjske diete držijo iz navade oziroma zato, ker »se to spodobi«. Ste se kdaj vprašali, kaj v velikonočni ikonografiji počne zajec, čeprav ga ob tej priložnosti na tradicionalno obloženi mizi pečenega najdemo le redko? Velja za prispodobo germanske boginje Eastre, torej je tisti, ki nosi velikonočna jajca. Iz imena Eastra sta nastala easter in ostern, britansko in germansko ime za veliko noč. Istega izvora sta tudi easter hare in osterhase, kakor Angleži in Nemci imenujejo velikonočnega zajca, od tod izvira tudi ime znane in vplivne madžarske plemiške družine Esterhazy… Velikonočni prazniki izvirajo iz praznovanja začetka pomladi. Obilne pojedine so naši predniki za srečo z obilno letino prirejali že v davnini. Zajci in jajca kot simboli plodnosti, z raznimi dobrotami izboljšan kruh so krasili oziroma spletali v kite, ki po videzu spominjajo na žitni klas (pinca – glej recept)…
Pravo vprašanje torej ni, kaj se spodobi oziroma moramo, temveč kaj moremo jesti ob prihajajočem prazniku. Moremo pa denimo vse, kar nam ponuja narava. Ponekod so to regrat, čemaž in hren, drugod šparglji, koprive in divji hmelj, motovilec in še kaj. Da navada »dol ne pride«, kot se reče na severu naše dežele, pa seveda ni napak zaužiti česa iz železnega prazničnega repertoarja, pa če se sliši, je videti in okusiti še tako suhoparno. Namesto orehove potice pa tokrat nemara spečemo primorsko pinco po naslednjem receptu.
Velikonočna pinca
1 kg mešanice ostre in gladke moke za kvašeno testo, 200 g sladkorja, 200 g masla, 3 dl mleka, 2 domači kokošji jajci, 3 rumenjake, 1,5 kocke kvasa, lupino 1 ekološko pridelane limone, lupino 1 ekološko pridelane pomaranče, pest v rum ali limonov sok namočenih rozin, 0,5 dl ruma, 1 strok vanilje, pol čajne žličke morske soli, za premaz še eno jajce.
Maslo pristavimo, počasi stopimo, odstavimo in ohladimo do mlačnega. Mleko segrejemo do mlačnega. Za kvasec v majhno skledico nadrobimo kvas. Dodamo žličko sladkorja, nekaj žlic mlačnega mleka in premešamo. Vzhaja naj deset minut. V večjo posodo za testo presejemo moko. Nanjo drobno naribamo limonovo in pomarančno lupino. Dodamo sol in dobro premešamo. Sladkor in postrgano sredico stroka vanilje stresemo na moko. Dodamo jajci, rumenjake, kvasec, rozine in rum, potem pa vse skupaj premešamo s kuhalnico. Prilijemo stopljeno maslo, potem pa sestavine na hitro premešamo med seboj. Med nadaljnjim gnetenjem postopoma prilijemo mlačno mleko. Gnetenje nadaljujemo tako dolgo, da začne testo odstopati od sten posode. Gladko testo v posodi pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo. Pri sobni temperaturi ga pustimo vzhajati 60–90 minut, da se njegova prostornina podvoji. Vzhajano in mehko testo zvrnemo na pomokano delovno površino. Oblikujemo tri enako velike okrogle hlebčke, ki jih razpolovimo in vsakega od šestih delov z rokami razvaljamo v dolg svaljek. Iz treh svaljkov spletemo debelo kito, ki naj ima obliko štruce kruha, enako storimo z naslednjimi tremi svaljki. Obe kiti položimo na velik namaščen ali s papirjem za peko obložen pekač ter pustimo vzhajati še eno ure. Medtem pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Jajce za premaz blago razžvrkljamo, da se ne speni, potem pa z njim premažemo obe kiti oziroma pinci. Namesto kite lahko testo za pinco razdelimo na dva dela in (v modelih) pustimo vzhajati dva hlebčka, ki ju po vrhu zarežemo od sredine navzven trikrako zvezdasto (na fotografiji). Za približno pol ure položimo v segreto pečico. Ohlajeno pinco postrežemo, po želji skupaj s kuhanim ali pečenim pršutom v družbi hrena.
