Ko je Mestna občina Ljubljana konec marca začela preurejati del Vodnikove ceste na odseku med križiščema z ulico Na jami in Tržno ulico, se je izkazalo, da Vodnikovo cesto uporabljajo tudi mnogi dnevni migranti iz Gorenjske. Kot nam je konec marca pojasnil eden od migrantov, je Vodnikovo cesto začel uporabljati kot alternativo Celovški cesti, kjer zaradi gneče pogosto nastajajo zastoji.
Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so prepričani, da vozniki z vožnjo po Vodnikovi namesto po Celovški cesti ne pridobijo niti pri času niti se ne izognejo zastojem na tej vpadnici. Vozniki, ki se po Vodnikovi cesti izognejo večjemu delu Celovške ceste, »s svojimi vozili povzročajo zastoje v Tržni ulici, ki se večkrat podaljšajo tudi do sredine Vodnikove ceste, kjer je ožina, s tem pa ovirajo tudi vožnjo kolesarjem,« so na občini pojasnili svoje stališče. Mesto ni naklonjeno ideji, da bi bila Vodnikova cesta tranzitna, ker ocenjujejo, da ni primerna za močan tranzitni promet. Ravno zato so se jo v mestni upravi odločili urediti v skladu s potrebami tamkajšnjih stanovalcev ter pešcev in kolesarjev.
Po Celovški 35.000 vozil na dan
Ker je Celovška cesta tako prometno obremenjena, da vozniki iščejo alternativne poti, se zastavlja vprašanje, kako bo občina ves ta promet omejila oziroma ga ustavila na obrobju mesta. Po Celovški cesti namreč vsakodnevno v Ljubljano pripelje več kot 17.000 osebnih vozil, je na zadnji seji mestnega sveta omenil vodja oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek. Tudi uradni podatki direkcije za infrastrukturo o prometnih obremenitvah potrjujejo Gajškove besede. Leta 2015 so na direkciji izračunali, da Celovško cesto v Dravljah dnevno v obe smeri povprečno prevozi nekaj več kot 35.000 osebnih vozil.
Da se vozniki iz Gorenjske odločajo za vožnjo z osebnimi vozili praktično v srce Ljubljane, po eni strani ni presenetljivo. Parkirajo namreč lahko dokaj ugodno. Če si parkirni prostor najdejo na območjih kratkotrajnega parkiranja v Šiški, ki sodijo v najcenejše ljubljansko parkirno območje, jih denimo deveturno parkiranje stane le 3,6 evra. Če pa svojega jeklenega konjička pustijo na enem od dveh občinskih parkirišč v Tivoliju, bodo za deveturno parkiranje odšteli 4,8 evra. Ti parkirišči pa sta tudi peš le streljaj od središča mesta.
P+R v Stanežičah že prihodnje leto?
Takšni zneski očitno niso dovolj visoki, da bi voznike odvrnili od uporabe osebnih vozil, zato nas je zanimalo, ali na občini razmišljajo o povišanju cen parkirnin, saj bi višje cene utegnile marsikaterega voznika prisiliti k iskanju cenejših in okolju prijaznejših rešitev. »Spremembe cen za zdaj niso predvidene,« so zatrdili na občini in izpostavili, da je za voznike še vedno veliko bolj ugodno parkiranje na parkiriščih tipa P+R, kjer jih celodnevno parkiranje stane 2,4 evra, v to ceno pa sta všteti tudi dve vozovnici za mestne avtobuse. A dejstvo, da kljub petim že delujočim parkiriščem P+R (Ježica, Stožice, Studenec, Barje in Dolgi most) pritisk osebnih vozil iz Gorenjske v mesto ni popustil, kaže, da vozniki niso pripravljeni narediti dodatne poti do najbližjega tovrstnega parkirišča.
Občina ima sicer načrt, da bo poplavo pločevine osebnih vozil iz tega dela Slovenije deloma zajezila s parkiriščem P+R v Stanežičah. Na oddelku za urejanje prostora so povedali, da to parkirišče načrtujejo v neposredni bližini bodočega križišča Celovške ceste in bodoče severne ceste, ki bo Celovško cesto povezala z gorenjsko in štajersko avtocesto. Ureditev parkirišča v Stanežičah bo občino po podatkih iz proračuna stala 2,8 milijona evrov, na občini pa so dejali, da že pripravljajo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, a da morajo kupiti še posamezne dele parcel, ki še niso v občinski lasti. V izvedbenem načrtu trajnostne urbane strategije je občina napovedala, da bo gradnjo tega parkirišča začela junija prihodnje leto, parkirišče pa naj bi bilo končano konec leta 2018.
