Manj kot petnajst minut hoje oziroma slab kilometer sta med seboj oddaljena Vodnikov trg in odsek Njegoševe ceste ob križišču z Zaloško in Roško cesto. In čeprav danes na enem glavnih in bolj obljudenih mestnih trgov domuje osrednja ljubljanska tržnica, medtem ko na Njegoševi cesti prevladujejo predvsem avtomobili, imata lokaciji, kot je ugotovil arheolog, kustos za srednji vek in vodja dokumentacijske službe v Mestnem muzeju Ljubljana Martin Horvat, nekaj skupnih točk.
»Na obeh lokacijah smo arheološke raziskave lahko začeli zaradi načrtovane prenove ali obnove in na obeh lokacijah smo arheologi naleteli na številne grobove,« je nekaj vzporednic med območjema Horvat začrtal na nedavnem predavanju o arheoloških izkopaninah na Vodnikovem trgu in Njegoševi cesti.
Dogodek je bil četrti v nizu torkovih brezplačnih predavanj z naslovom Arheologija od blizu, ki jih pripravljajo v Mestnem muzeju Ljubljana in na katerih po bogati zgodovini prestolnice obiskovalce popelje izkušeni muzejski arheolog.
S pozlačenimi ostrogami, a brez škornjev
Preden so leta 2011 na Njegoševi cesti lahko zabrneli gradbeni stroji in so delavci v sklopu gradnje Fabianijevega mostu začeli rekonstrukcijo komunalnih vodov, so morali svoje delo na terenu opraviti arheologi. Na več kot 2000 kvadratnih metrih veliki površini ob cerkvi sv. Petra na stičišču Njegoševe in Zaloške ceste so našli skoraj devetsto grobov. »Eden večjih izzivov je bil, kako skelete čim bolj zaščititi, saj so bili v zelo slabem stanju. Našli smo jih namreč zelo plitko v zemlji pod cestiščem, po katerem so vrsto let vozili avtomobili in težki mestni avtobusi,« stanje dragocenih arheoloških izkopanin opisuje Horvat.
Na velikem delu grobišča iz devetega do enajstega stoletja so arheologi odkrili skoraj dvesto slovanskih grobov z dobro ohranjenimi skeleti. Kot je bilo značilno za ta čas, so bili moški pokopani brez pridatkov, ženske pa le s preprostim nakitom. »Izkopavanja so potrdila tudi pričakovanje, da se na območju šempetrske cerkve z okolico, najstarejše farne cerkve v mestu, razprostira slovansko grobišče,« pojasnjuje Horvat.
Preostalih približno 650 grobov so strokovnjaki umestili v čas med 12. in 18. stoletjem, pri čemer je eden od odkritih grobov pritegnil prav posebno pozornost arheologov. »Pri tovrstnih arheoloških izkopavanjih ni običajno, da se v zemlji kaj zasveti,« se presenetljive in dragocene najdbe spominja arheolog. Njegoševa cesta je namreč skrivala prav poseben grob z okostjem iz šestnajstega stoletja. »Ob skeletu v viteškem grobu smo našli zlatnik, katerega letnica razkriva, da je bil kovan leta 1559, ob nogah pa pozlačene ostroge in ostanek prav posebne tkanine,« pojasnjuje Horvat. »Še posebej zanimivo pri tem je, da smo našli le ostroge, ne pa tudi škornjev. Kdo in zakaj je vitezu vzel škornje, ne pa tudi bolj dragocene opreme?« sogovornik ob tem postavi vprašanje, ki je do danes ostalo zavito v tančico skrivnosti.
Grobnica družine Auersperg
Več kot dvesto okostij so arheologi odkrili tudi na arheološkem najdišču pod Vodnikovim trgom, kjer je v preteklosti stal frančiškanski samostan, prvič omenjen že leta 1269. Skupinska grobnica je bila na območju ene od dveh kapel, ki sta bili prizidani k tamkajšnji samostanski cerkvi, posvečeni Mariji Vnebovzeti.
»V drugi kapeli smo našli posmrtne ostanke petih ljudi. Nekateri med njimi so bili skoraj uničeni, drugi pa nekoliko bolje ohranjeni. Poleg posmrtnih ostankov smo našli še posebno bronasto kalopo, posodo z vgraviranim imenom Ferdinanda II. kneza Auersperga in letnico njegove smrti,« se najdbe spominja Horvat. V posodi so arheologi našli shranjeno srce, kar je še okrepilo njihovo domnevo, da je Vodnikov trg skrival grobnico družine Auersperg. Znano je namreč, da so Auerspergi po družinski tradiciji pokojnim izrezali srce in ga shranili ločeno od trupla.
