Aerosol, ki je minulo leto končal s 3,8 milijona evrov prihodkov, je nedavno praznoval desetletnico delovanja. Podjetje, ki je v lasti angleškega podjetja Magee Scientific, je specializirano za izdelavo merilnih naprav za merjenje črnega ogljika in pripravo predlogov ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Črni ogljik oziroma saje so eden največjih onesnaževalcev zraka in povzročiteljev podnebnih sprememb.
Dinamična rast jih je lani uvrstila med nominirance za gazelo osrednje Slovenije, podjetje, ki trenutno zaposluje 19 ljudi, pa se je postavilo ob bok Duolu in RLS Merilni tehniki. Dinamično rast prihodkov načrtujejo tudi za prihodnost, saj na tem nišnem trgu zavzemajo 80-odstotni tržni delež, države po vsem svetu pa se v vse večji meri vzporedno s postavljanjem strategij za brezogljično družbo odločajo za merjenje kakovosti zraka in ukrepe za njegovo izboljšanje.
Indija in Kitajska kot dva otroka
Med njimi sta tudi Indija in Kitajska, ki sta po pripovedovanju dr. Tonyja Hansna iz Magee Scientifica še v začetni fazi in bolj osredotočeni na medsebojno obtoževanje, kdo je dejanski krivec za onesnaževanje zraka, zaradi česar se led na Himalaji topi. »Kitajci so naprave postavili v Tibetu, da lahko trdijo, da so krivi Indijci, Indijci pa so naše naprave postavili na Himalaji, tako da lahko trdijo, da črni ogljik prihaja s Kitajskega. Naša ključna naloga je, da naše naprave, ki so postavljene v kampu na Mount Everestu, delujejo brezhibno,« pojasnjuje Hansen. Dr. Griša Močnik, direktor razvoja in raziskav v podjetju, pa dodaja: »Hkrati je črni ogljik politično sprejemljivejši, saj zmanjšanje emisij ne pomeni zmanjšanja proizvodnje energije. To na Kitajskem in v Indiji pomeni, da z zmanjšanjem emisij črnega ogljika ne bodo omejevali gospodarske rasti. Zato pospešeno postavljajo merilne mreže in načrtujejo ukrepe.
Vseeno pa tudi mi, ki smo tukaj, da z meritvami zagotovimo prave podatke in ustvarimo transparentno sliko o kakovosti zraka, naletimo na različna stališča o tem, kako (ne)pomembna je skrb za boljšo kakovost zraka oziroma kdo so glavni onesnaževalci. A dejstvo je, da zračne mase potujejo in da merimo količino saj v zraku, katerih glavna vira sta izgorevanje lesa in izgorevanje v dizelskih motorjih. Črni ogljik pa je sestavni del trdnih delcev PM2.5 in PM10, ki prodirajo v pljuča ter povzročajo srčno-žilne bolezni in kronična vnetja dihal.« Tako je pojasnil dr. Griša Močnik, ki je te dni spet v Indiji.
Saje skrajšujejo življenje
»Najverjetneje sta res najbolj onesnaženi mesti na svetu Peking in New Delhi. Roko na srce tam niti ne potrebujejo naših naprav, za katere je treba odšteti po 25.000 evrov, saj bi lahko, kadar ne piha, zrak rezal kar s škarjami,« je slikovit Hansen.
Onesnaževanje na primer življenje Ljubljančanov skrajša za 14 mesecev, je ugotovil dr. Peter Otorepec na NIJZ. So pa s spremembo prometnega režima na Slovenski cesti dosegli na tem območju, da se je lokalni prispevek h koncentracijam črnega ogljika zmanjšal za 70 odstotkov. »Odločitve za sistematično zmanjšanje onesnaženja so vedno v rokah odločevalcev, saj te neposredno vplivajo na navade ljudi, ki pa jih je tudi najtežje spremeniti. Ko sem se peljal z letališča proti mestu, je bil zrak na avtocesti bistveno čistejši kot v ljubljanskem predmestju, kjer so na eni od kmetij kurili po spomladanskem čiščenju,« je razložil Hansen, ki poudarja, da je industrija vse čistejša, ljudje pa svojih starih navad niso pripravljeni spremeniti. »In to je za politiko največji izziv, saj s svojimi odločitvami neposredno vstopa v življenja ljudi in njihove navade. Veliko lažje je na primer sprejeti strožje standarde za avtomobile, ki jih ljudje sprejmejo kot nekaj samoumevnega.«
Umazana naftna industrija
Med najbolj umazanimi industrijami ostaja naftna industrija in tudi njene vplive te dni že četrtič meri med svojim poletom z ultralahkim letalom Matevž Lenarčič. »Na poletih okoli sveta lani in na severni tečaj leta 2013 smo ugotovili, da je črpanje nafte pomemben vir črnega ogljika v Mehiškem zalivu in okoli Arktike,« pravi Močnik.
»Pri črpanju nafte izhaja tudi veliko metana, ki je 34-krat bolj okoljsko nevaren od CO
2
,« poudarja Hansen, zaradi česar se led na južnem polu tali. Lenarčič je že lani izmeril nadpovprečne količine nad Mehiškim zalivom, zato sumijo, da so zanje krive tamkajšnje rafinerije. »Naša naloga ni, da vladam pojasnjujemo, kaj morajo narediti. Naša naloga in odgovornost sta, da jim posredujemo zelo natančne podatke meritev. Vlade pa se morajo odločiti, kaj bodo naredile.«Podjetje uspešno kandidira na evropskih in slovenskih razpisih. V sklopu zadnjega projekta, ki ga financirata ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropska unija, njegova vrednost pa je 497.000 evrov, pripravljajo instrumente in metodo za določanje vozil, ki čezmerno onesnažujejo zrak. Njihovo prepoznavanje bo potekalo polavtomatsko ob sodelovanju policije in mestnih redarjev. Lastniki takih vozil bodo morali avtomobile odpeljati na tehnični pregled, kjer ugotovijo skladnost vozil s predpisi.
Nepogrešljivi v znanosti
Znanje je ključni kapital podjetja. Šest sodelavcev (ali skoraj tretjina vseh) je doktorjev znanosti, brez njih skoraj ne mine znanstvena in monitoring konferenca, kjer ponavadi sodelujejo s prispevki, analizami in primeri dobrih praks. Sodelujejo z vodilnimi ustanovami v Evropi (JRC Ispra, Paul Scherrer Institut), ZDA (National Oceanic and Atmospheric Administration), Indiji (Vikram Sarabhai Space Center), na Kitajskem sodelujejo s Kitajsko akademijo znanosti, na Novi Zelandiji pa z agencijo za monitoring pri merjenju lesnega dima.
Člani njihovega raziskovalno-razvojnega oddelka so objavili več kot sto znanstvenih člankov. »Naša prednost je, da naročniku zagotovimo znanstvene ugotovitve in tehnološko najbolj izpopolnjene naprave, izobraževanje za uporabo merilnih naprav in ukrepe tako za zmanjšanje onesnaženja kot za ohranjanje izboljšanih razmer,« pojasnjuje dr. Močnik. Poleg Ljubljane so sodelovali pri monitoringu in uvajanju ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v Granadi, Zürichu, Milanu, Parizu, Chamonixu.
Meritve so opravljali tudi v Celju, Novi Gorici, Mariboru in Kopru, kjer na onesnaženje s črnim ogljikom v največji meri vplivajo tovornjaki, ki vozijo tovor v Luko Koper, in tovorne ladje, ki nekaj kilometrov od pristanišča na morju spet začnejo uporabljati neustrezno gorivo. Tovrstne zlorabe opažajo tudi v bližini pristanišč drugod po svetu.
Sodelujejo tudi pri oblikovanju standardov. Do leta 2020 načrtujejo postaviti svoje naprave na Arktiki, v Himalaji, Sibiriji ter dodatne naprave na Antarktiki. Rast podjetja bi se močno povečala, če bi Evropska unija prepoznala črni ogljik kot velikega onesnaževalca in zahtevala redne meritve in njegovo zmanjšanje. Je pa tedaj seveda pričakovati, da bo to spodbudilo k nastanku še kakšnega podobnega podjetja in s tem konkurence. »Za zdaj vsi opozarjajo samo na ozon. Če bo Bruselj na seznam največjih onesnaževalcev postavil tudi črni ogljik, se bo povpraševaje po merilnikih drastično povečalo,« pravi dr. Hansen.
Zelo zanimiv delodajalec tudi za tujce
V podjetju je zelo aktiven program izobraževanja, saj izobražujejo uporabnike merilnih instrumentov, ob tem domači in tuji študenti pri njih delajo diplomske, magistrske in tudi doktorske naloge. Tako si izšolajo lasten kader. Trenutno imajo odprto delovno mesto v oddelku raziskav in razvoja. Med prijavljenimi kandidati so dobili tudi prijavi z Norveškega in Češkega.
»Tega sem vesel. Veliko govorimo o odlivu možganov, a očitno smo v Sloveniji še zaposlovalci, ki smo zanimivi tudi za tujce. Izjemno pomemben se mi zdi vpliv, ki ga lahko sčasoma dosega mreža mednarodnih strokovnjakov, ki dela v majhnem visokotehnološkem podjetju, kot je naše,« komentira dr. Močnik, ki je zadovoljen s subvencijami in tudi z davčnimi olajšavami, ki jih država zagotavlja visokotehnološkim podjetjem, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj.
