Vlada je vendarle razkrila: skupni stroški nakupa in postavitve ograje na meji s Hrvaško so doslej znašali 6.628.322,99 evra. Od tega je rezalna žica stala 2,6 milijona evrov, dobre štiri milijone pa je plačala za panelno ograjo in vrata na meji.
V poročilu, ki ga je vlada pripravila na zahtevo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, lahko preberemo tudi, da je bilo do marca letos postavljenih 197 kilometrov »zaščitnih tehničnih ovir«. Zaradi splošne varnosti ali na zahtevo lokalnega prebivalstva je bilo 41 kilometrov rezalne žice odstranjene, namesto nje pa so 37 kilometrov meje ogradili s panelno ograjo. V njej in na mejnih prehodih so postavili skupno 301 vrata, od tistih, ki so široka zgolj 1,2 metra, do onih, ki merijo osem metrov.
Kljub širjenju ograje se število neregularnih prehodov beguncev ni zmanjšalo. Nasprotno. Vlada ugotavlja, da so se »nezakonite migracije in njihov pritisk« na začetku usmerjali na mesta, kjer zaščitne tehnične ovire še niso bile postavljene. »Ko so se na določenih mestih postavile, so se ilegalne migracije preusmerile tudi na območja sosednjih policijskih uprav, kjer ilegalnih prehodov nismo zaznali že več let. Tako so se ilegalne migracije od PU Novo mesto premikale proti PU Ljubljana in naprej proti PU Koper.« Po navedbah vlade je tako policija v drugi polovici leta 2016 opazila porast števila ilegalnih prehodov (skupno jih je lani obravnavala 1148), »za poskuse nezakonitega prehajanja državne meje pa so bili migranti primorani uporabljati druge metode«. »Julija smo zaznali močno povečanje nedovoljenih migracij s skrivanjem migrantov v tovornih vozilih,« ugotavlja ministrstvo za notranje zadeve.
Ograja na meji s Hrvaško pa se je očitno močno obrestovala nekaterim podjetjem. Še zlasti podjetju Minis, ki mu je država – kot razkriva spletna aplikacija erar – za nakup in postavitev ograje doslej nakazala 3,8 milijona evrov. Spomnimo, da je imelo podjetje, ki je bilo pred ograjevanjem Slovenije povsem neznano, še vedno pa je sila skrivnostno, leta 2014 le 0,57 zaposlenega in manj kot 200.000 evrov prihodkov, nekaj časa pa celo blokiran račun.
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ pa ni podprla zavzemanj Alenke Bratušek (poslanska skupina nepovezanih poslancev) in Luke Mesca (ZL), da bi postopek postavljanja ograje na meji naredili povsem transparenten in bi torej vlado pozvali, da z dokumentov umakne oznake zaupnosti. Zato so trije opozicijski člani komisije – poleg Bratuškove in Mesca še poslanec NSi Jernej Vrtovec – na vlado že pred mesecem dni naslovili več vprašanj o tem, katere reference so prevladale pri izbiri ponudnikov ograje, zakaj je največ posla dobilo podjetje Minis, ki je bilo v tistem času skoraj brez referenc, zakaj postopki niso bili izpeljani transparentno… Zahtevali so tudi vso dokumentacijo o nakupu in postavitvi tako rezalne žice kot panelne ograje.
Odgovor ministrstva za notranje zadeve, ki je sklenilo pogodbi za postavitev žičnate ograje v višini 274.000 evrov, so člani komisije prejeli, a niso zadovoljni. »Notranje ministrstvo, ministrstvo za gospodarstvo in zavod za blagovne rezerve si podajajo žogico ter se izogibajo odgovoru in odgovornosti,« je včeraj ocenil Luka Mesec. Parlamentarna komisija zdaj čaka odgovor zavoda za blagovne rezerve, ki je glavni »finančnik« pri ograjevanju Slovenije – za razkritje poslov so mu dali čas do sredine prihodnjega tedna. »Da bi se izognili problemom in zapletom, vas že vnaprej obveščamo, da lahko poslanci dostopamo do vseh podatkov, tudi najbolj tajnih,« je v dopisu zapisala trojica članov komisije za nadzor javnih financ.
Očitno pa se bo Slovenija še naprej ograjevala. Vladni odbor za gospodarstvo je namreč pritrdil želji gospodarskega ministrstva, da se »za nemoteno poravnavo stroškov zavoda za blagovne rezerve, ki so ali še bodo nastali v letu 2017«, z ministrstva za finance prerazporedi na ministrstvo za gospodarstvo 1,5 milijona evrov. »Gre za plačilo že opravljenih nakupov in predvidene postavitve začasnih tehničnih ovir, s sredstvi, ki v letu 2016 niso bila porabljena, in za tekoče vzdrževanje namestitvenih centrov,« so nam dejali na gospodarskem ministrstvu. Luka Mesec pa je včeraj spomnil, da je bilo za policijsko-vojaške patrulje in ograjo na meji, torej »za povsem nepotrebno histerijo, ki jo izvajata slovenska vlada in desnica«, doslej porabljenih več kot deset milijonov evrov. »Ob iraški krizi je državo v enem letu prečkalo 30.000 ljudi več, kot jih je poskušalo lani, a tovrstnih nepotrebnih ukrepov ni bilo. To kaže, kako nizko je padel 'moderni center' v primerjavi z nekdanjo LDS,« je še dejal vodja poslancev ZL.
