Vinarji so na ogled in za pokušnjo prinesli 27 vrst vina in 14 različnih penečih vin, pripravljenih iz domačih, udomačenih ali avtohtonih sort. Največ jih je bilo iz vinorodnega okoliša Vipavska dolina in Brda, niso pa manjkali niti Kraševci in vinogradniki iz slovenske Istre. Obiskovalci, največ jih je bilo iz Primorske, so z zanimanjem pokušali tudi vina iz vinorodnih dežel Posavje in Podravje.
»Zanimanje za festival je bilo izjemno tako med razstavljalci (vseh tudi letos nismo mogli sprejeti) kot med obiskovalci. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji oljčnega olja. Pokusiti je bilo mogoče olja iz slovenske Istre, Vipavske doline in Goriških brd. Med njimi so bili tudi mnogi nosilci najvišjih priznanj na letošnjih festivalih na Hvaru in v Splitu,« je povedala sommelierka tretje stopnje Dejana Baša, vodja projekta in idejna vodja vseh dosedanjih 11 festivalov.
Vipavci z vinom in vinsko kraljico
Vipavsko dolino je predstavljalo kar 37 vinogradnikov in vinarjev, s seboj pa so pripeljali tudi vipavsko vinsko kraljico. Krono trenutno nosi Ana Bric z Vogrskega. »V naši dolini pridelujemo izvrstna vina. Sama vsem generacijam oznanjam, kako dobra vina pridelujejo naši vinarji in kako jih je treba uživati,« je v imenu vinskih kraljic – družbo sta ji delali ptujska vinska kraljica Urška Repič in kraljica rebule Katja Erzetič s Pristavega v Goriških brdih – zbranim dodala Ana. Da je potrebno za vrhunska vina veliko znanja in tega slovenskim vinarjem in vinogradnikom ne manjka, je poudaril tudi Ivan Peršolja, predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, ki je vodil eno izmed delavnic z naslovom Tradicionalne dobrote Slovenije. »Vina je težko prodati in prav zato je potrebno v prihodnje še tesnejše sodelovanje sommelierjev in pridelovalcev,« je poudaril Peršolja. Črtomir Špacapan, predsednik Turistične zveze TIC Nova Gorica, pa je napovedal ustanovitev konzorcija vinarjev Vipavske doline: »Naše kakovostno vino mora dobiti vse več mesta na svetovnih trgih. To naj bi dosegli tudi s konzorcijem.«
Teran in druge avtohtone sorte
Vinogradniki iz Vipavske doline so med drugimi sortami postregli tudi z avtohtonimi: zelen, pinela, klarnica in vitovska. Briška vina je poleg zasebnih vinarjev prinesla za pokušnjo tudi vinska klet Goriška brda (rose bagueri, rebula bagueri 2013, merlot bagueri 2012, krasno belo 2015), Kraševci so dali poudarek teranu in vitovski grganji, slovenska Istra refošku in malvaziji, pri Posavcih je bilo mogoče degustirati modro frankinjo, pri vinogradnikih iz vinorodne dežele Podravje pa šipone, tramince in grozdni mošt s konjakom.
Najboljši oljkarji, člani Goriškega oljkarskega društva, so na festivalu prejeli priznanja za izjemen letnik 2016, turistična kmetija Pri Rjavčevih iz Šempasa pa je obiskovalce presenetila z razrezom domačega pršuta in pet metrov ter 37 centimetrov dolge salame. Salamo so delali trije prijatelji. Vso zadevo je vodil gospodar Vinko Cernatič, pomagala pa sta mu še prijatelja Jože Semulič in Peter Kolenc. »Vse meso za salamo, ki je svinjina, je bilo ročno narezano in ročno napolnjeno v goveje črevo. Naredili smo jo v treh urah, 22. decembra lani. Vse meso je od domačega prašiča,« je povedal Cernatič.
