Potem ko je Uprava RS za zaščito in reševanje iz sprejemnega centra za begunce v Dobovi konec tedna proti državnemu logističnemu centru Roje odpeljala še zadnje tri kontejnerje, se danes nadaljuje praznjenje dobrih 16.000 kvadratnih metrov velikega območja. Do konca tedna naj bi lastnik, družba Petre, odpeljal vse šotore. Sledila bosta končna dezinfekcija tal in podiranje ograje. Najkasneje 24. aprila bodo zemljišče nekdanje livarne predali lastniku Mercatorju, že izpraznjeno skladišče Beti pa stečajnemu upravitelju družbe.
»V skladišču Beti je bilo za tri tovornjake in pol oblačil. Vse smo zložili in sortirali. Karitas je sredi tedna odpeljal še zadnja oblačila. Tudi hrano in vodo, ki sta ostali in sta še uporabni, smo dali humanitarnim organizacijam,« dodaja Zdenka Močnik, vodja brežiške območne izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za več kot milijon evrov stroškov
Čeprav so zadnji begunci iz Dobove odšli v začetku marca 2016, je bil center v pripravljenosti še vse leto, po mnenju krajevne skupnosti Dobova po nepotrebnem. Navsezadnje je imela s sprejemnim centrom velikanske stroške tudi država, od oktobra 2015 do vključno februarja 2017 skupno za več kot 1,16 milijona evrov. Skoraj 670.000 evrov je šlo za najem šotorov, preostalo za ureditev lokacije, elektriko, varovanje itd. V vsem lanskem letu je sprejemni center državo stal 587.000 evrov.
Že septembra lani so krajani zahtevali odstranitev sprejemnega centra, nato pa so se vendarle dogovorili za šestmesečno prehodno obdobje. »Država je bila do naše zahteve korektna, tako zdaj v dogovorjenem roku odstranjuje šotorišče in vse, kar je bilo tu postavljeno leta 2015. Prostor ostane asfaltiran, to je res. Zato smo malce skeptični in črnogledi, kaj to pomeni za naprej. A upamo na najboljši scenarij, da bo ta površina v prihodnje namenjena kakšni gradnji, nikoli več pa sprejemnemu centru,« pravi predsednik KS Dobova Mihael Boranič. Krajani si na tem območju v prihodnje želijo kak večji trgovski center, vendar je območje opredeljeno kot poplavno. »Zato smo spet malo skeptični glede asfalta. Od lastnika zemljišča bomo zagotovo zahtevali pojasnila, kakšen namen ima s tem prostorom in zakaj asfalt ostane.«
Za lokalne ceste le desetino dejanske škode
Če je bila država korektna pri spoštovanju rokov odstranitve sprejemnega centra, pa se krajani počutijo izigrane pri obljubljenih odškodninah za uničene ceste, polja in travnike v času begunskega vala. »Štirinajst dni smo hodili od vrat do vrat, zbirali dokumentacijo, popisali smo vse številke parcel, kjer so takrat hodili begunci. Gre za več kot 40 parcel. A kolikor vem, doslej nihče ni dobil odškodnine. Želeli smo, da država ponovno oceni škodo, tudi na tistih parcelah, kjer so vozili vojaški tovornjaki, ko so postavljali žičnato ograjo ob meji. Odškodnina, ki jo je odmerila država, je smešno nizka glede na vse, kar se je dogajalo na našem območju,« je dejal Boranič.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve naj bi občina za popravilo lokalnih cest zaradi begunskega vala dobila dobrih 45.000 evrov, kar pa je po besedah brežiškega župana Ivana Molana zgolj desetina zneska, ki bo potreben za sanacijo vseh uničenih cest.
