Poglejte Skandinavce. Oni imajo najprej rezervirane termine na začetku sezone, potem pa so si omislili še eno vetrovno turnejo na koncu in jo dobili. Ali pa Nemci, Avstrijci. Ti jih imajo, kolikor si jih zaželijo, in na domačih tleh skačejo malodane vsak drugi vikend. Ni pošteno. A ker je svetovna smučarska organizacija FIS okrnel in zastarel organ, ki ga vodijo stari prdci, ki so bolj kot ne nedovzetni za nove ideje, je nesmiselno kar na vrat na nos težiti, da bi si Planica zaslužila še en termin na čudoviti, lepi, novi, veliki, 140-metrski skakalnici, ki v glavnem celo zimo sameva in gosti kakšne manj pomembne tekme in treninge.
FIS si namreč vsaj v alpsko-smučarskem delu že dalj časa prizadeva, da bi tekme svetovnega pokala pripeljali v večja mesta. Maribor je en tak primer, ko lahko iz središča mesta do ciljne arene prideš peš. Ali pa Zagreb. Neki poskusi so z Moskvo in Münchnom, a gre bolj za spektakle ekshibicijske in reklamne narave, kot pa za prave športne boje.
In tu zdaj pridemo mi, Slovenci. Tu je naša priložnost. Skoki sredi največjega, ne nazadnje našega glavnega mesta. In ne, ne mislim na trohnele mini skakalnice v Mostecu, niti ne cikam na gradnjo nordijskega centra, prislonjenega na Rožnik ali kaj podobnega. Ne, poskrbeti moramo za Nordijski center Stožice. Priložnost je več kot idealna, uresničitev te ideje pa bi sprožila, kot ekonomisti radi učeno pristavijo, multiplikativne učinke.
Ste morda videli skakalnico v Oslu? Eno v zrak štrleče zaletišče, široko doskočišče in iztek v stadion, okoli njega pa tribune. In navdušeni Vikingi, ki imajo na skakalce s tribun ob doskočišču fantastičen razgled. Zdaj to sliko miselno prestavite v nogometni stadion Arena Stožice. V pomoč vam je lahko naša slika ob besedilu, ki ga berete.
Severno tribuno stožiškega stadiona bi tako spremenili v doskočišče in nad zgornjo ograjo stadiona namestili zaletišče. Ok, severna tribuna je v nogometu sicer namenjena domačim navijačem, v tem konkretnem primeru torej skupini Green Dragons, a njih je itak vsako leto manj, Olimpiji itak ne gre ne vem kako dobro in bodo že malo stisnili zobe za skupno dobro ter se preselili magari na južno tribuno in tam rjoveli na svoje nogometaše skupaj z, recimo, Violami. Še en plus v naših multiplikativnih učinkih, hehe.
Strošek ne bi bil velik, nekaj milijonov za naložbo bodo Mestna občina Ljubljana, država in smučarska zveza že našle. Zoran Janković bo navdušen in že zdaj ga kar vidimo, kako se mu ustnice širijo v njegov značilen nasmeh, ko bere te vrstice. (Ni problema, gospod župan. Za majhen honorar vam idejo odstopim kadarkoli.) To bo posla, spet bodo hrumeli bagri in drvele bodo hruške z betonom. »Jurček, zaženi mašine. Mi smo pripravljen',« ga že slišimo, kako telefonira svojemu najdražjemu sinku.
Ko bo Nordijski center Stožice zgrajen, bodo torej pozimi tam tekme v smučarskih skokih, poleti pa se še vedno lahko po igrišču pojajo nogometaši v zelenih majicah. Stožice so zdaj neizkoriščene. Tekem je komaj kaj, gledalcev nekaj le takrat, ko pridejo v Ljubljano Štajerci. Z Nordijskim centrom bo drugače. Stadion bo razprodan za vse tekme vseh kategorij. Spektakel je zagotovljen. Smučarski skoki na nogometnem stadionu skoraj sredi najlepšega mesta na svetu. Pa to bo svetovna atrakcija, o kateri bo poročal CNN. In ni vrag, da ne bi pod zaletiščem v nekaj mesecih zgradili še vse, kar zdaj športnemu parku manjka. Se pravi – trgovine. Posel bo cvetel.
Vmes smo sicer v vsej tej vznesenosti zaradi slave in posla pozabili na športno plat naložbe, a – da se vrnemo na začetek – naši orli bodo v Stožicah blesteli. Garantiramo! Zdaj pa le pogumno, župan Zoki in vsi drugi, pristojni za uresničitev najboljših idej na svetu. Da vam je kdo ne ukrade…
