Čeprav se je še pred kratkim zdelo, da okoljskemu ministrstvu in ljubljanski občini ne bo uspelo zbližati stališč o vprašanju, ali je obdelava bioloških odpadkov občinska gospodarska služba ali bi jo morali prepustiti trgu, je država na koncu popustila. Na ministrstvu za okolje pravijo, da pripravljajo spremembo zakona o varstvu okolja in podzakonskih aktov, v katerih bodo obdelavo bioloških razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev uredili kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo. Gre za bistven preobrat v stališču ministrstva.
Še pred pol leta so poudarjali, da obdelave biološko razgradljivih odpadkov nima smisla urejati kot gospodarsko javno službo, saj je to dejavnost mogoče izvajati na trgu. Ljubljansko občino so opozorili, da mora svoj odlok o ravnanju z odpadki popraviti, tako da obdelava bioloških odpadkov ne bo več gospodarska javna služba. V nasprotnem primeru naj bi predlagali vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Občini so postavili celo rok za odpravo neskladnosti z zakonom, ki se je iztekel prejšnji teden.
Preobrat na sestanku z ministrico?
Medtem so vse poteze ministrstva kazale na to, da so pripravljeni obdelavo bioloških odpadkov prepustiti trgu. Neuradno naj bi ta ideja dozorela pod vplivom bioplinskega lobija, ki naj bi na škodo občinskih regijskih centrov za ravnanje z odpadki reševal svoje nasedle naložbe. Decembra lani so na ministrstvu objavili osnutek uredbe o obvezni občinski javni službi obdelave komunalnih odpadkov, kjer nikjer niso omenjeni biološki odpadki. Zaradi tega se je ljubljanski župan Zoran Janković obrnil na predsednika vlade Mira Cerarja, ki ga je prosil, naj posreduje in poskrbi, da bodo v uredbo vključeni tudi biološki odpadki.
Vse kaže na to, da se je preobrat v stališčih okoljskega ministrstva zgodil januarja letos, ko se je Janković z direktorjem Snage Jankom Kramžarjem sestal z ministrico Ireno Majcen. »Takrat je ministrica zagotovila, da bodo delali v smeri, da bi bila obdelava bioloških odpadkov urejena kot gospodarska javna služba.« Neuradno je za privatizacijo ravnanja z biološkimi odpadki na okoljskem ministrstvu navijala skupina visokih uradnikov, ki pa je nazadnje morala popustiti. Argumenti občine in Snage so bili očitno dovolj zgovorni.
Hude posledice za regijske centre
Vezani so predvsem na posledice, ki bi jih privatizacija ravnanja z biološkimi odpadki lahko imela za največjo evropsko naložbo v prejšnji finančni perspektivi, ki jo je EU podprla z 78 milijoni evrov. Ob dokončanju regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju so se ljubljanska in druge občine soinvestitorice ter država namreč tako kot pri drugih regijskih centrih zavezale k izpolnitvi določenih ciljev, ki so jih postavili v Bruslju.
»Z vztrajanjem pri ločitvi obdelave bioloških odpadkov bi se lahko porušil ves sistem. Predvideli smo namreč, da se bo količina ločeno zbranih odpadkov še povečevala in da bo tudi bioloških odpadkov čez nekaj let več. Zato smo temu tudi prilagodili zmogljivosti. Na tak način bi tudi nadomestili zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov. Če ta krog ne bo sklenjen, potem dejansko lahko ostane center neizkoriščen,« nam je že pred časom pojasnil Kramžar in opozoril na možnost zahtevkov za vračilo evropskih sredstev.
Poleg namenskosti naložbe pa bi se utegnilo odpreti tudi vprašanje nedovoljene državne pomoči, saj če okoljsko ministrstvo oziroma vlada obdelave biološko razgradljivih odpadkov ne prepoznata kot gospodarsko javno službo, to pomeni, da so z javnimi sredstvi na Barju financirali infrastrukturo, kjer se opravlja tržna dejavnost.
Kramžar je zadovoljen, da so ti argumenti na koncu vendarle prevladali. »Slovenija je vendarle premajhna, da bi se šli takšne eksperimente na področju ravnanja z odpadki. Tudi v večjih državah so spoznali, da ni nobene koristi v tem, da bi lahko v vsaki ulici izbirali med tremi izvajalci. To nima ne ekoloških ne finančnih koristi.«
Če je nekaj gospodarska javna služba, to še ne pomeni, da bo izvajalec nujno javno podjetje, dodaja Kramžar, temveč samo to, da so pravila igre drugače definirana. Za izvajanje pa lahko še vedno konkurirata tako javno kot zasebno podjetje. »Na področju odpadkov se je že v preteklosti pokazalo, da če to dejavnost popolnoma prepustite trgu, ima to svoje minuse,« končuje direktor Snage.
