Razvajanje z Nedeljskim in našimi bralci: Bolje nordijske palice kot bergle

Minuli torek, sredo in četrtek, si je prva skupina naročnikov privoščila oddih v prelepem okolju Term Čatež. Udeležencem je bilo zagotovljeno neomejeno kopanje v bazenskem kompleksu, skupinska jutranja telovadba, organizirana nordijska hoja, privoščili so si zimsko termalno riviero, si med bivanjem izmerili krvni tlak in izkoristili 20-odstotni popust na zdravstvene storitve. Animacijska ekipa podjetja Extrem je poskrbela za zabavo, nagradne igre, ples in vodno aerobiko. Tržna cena paketa Pomladni oddih v Termah Četež je 148 evrov, za naročnike Nedeljskega pa le 99 evrov z možnostjo plačila na 2 obroka. Vključena sta prevoz in polpenzion.

Prešerno razpoloženi družbi sem se pridružil v sredo dopoldne. Pred Hotelom Čatež so se ravno pripravljali na pohod s pomočjo palic za nordijsko hojo, ki jih je zagotovila naša nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič. »Petra je tekla z zlomljenim rebrom, jaz bom pa z umetnim kolkom,« je primerjavo z neustrašno športnico iskala gospa, ki je naročnica najbolj branega tednika že 40 let.

»Na paščkih ob ročajih palic je označeno, kateri gre na katero roko,« pove animator Tiln. »Zato, gospod Viktor, tega, ki ga imate na levi roki, dajte na desno.« »Ne morem,« odvrne Viktor, »imam dve levi roki.« Njegova žena Majda temu oporeka in pove, da ima zanjo Viktor dve desni roki. »Dve zlati poroki imam. Eno z možem in drugo z Nedeljskim dnevnikom. Že 54 let sem njegova naročnica. Ne eden ne drugi se mi še nista izneverila.«

Vsem pokaže fotokopijo Nedeljskega iz leta 2008, ko so bralci prišli na obisk v uredništvo. »Naslov nad fotografijo sem si pa jaz izmislila,« doda.

Mimo pride dekle z berglami. »Več bomo nordijske palice sprehajali, pozneje bomo na berglah,« so si enotni. Na namig animatorja Tilna najstarejša udeleženka, gospa Vida, zavriska in to je znamenje, da se pohod začne. Vida je rojena leta 1933, naročnica Nedeljskega pa je od vsega začetka, od leta 1962. »Najprej preberem Tofa, da postanem dobre volje, potem vse drugo.«

Pomikamo se ob Savi, pohodniki kramljajo in pripovedujejo šale. Viktor, ki bo letos dopolnil 80 let, pove, da sta bila z ženo pred dvema letoma na 3343 metrov visoki Marmoladi v Italiji. »Petnajst let sva kuhala po planinskih kočah in vsako nedeljo se še danes kam podava. Hodiva tri do štiri ure. Da se zamotiva. Imava pa tudi doma dovolj dela. V sadovnjaku je sto češenj, sto fig, kakiji. Čeprav imamo traktor, raje vrt, ki ni tako majhen, sam na roke preštiham.«

V daljavi nekdo nabira regrat. Malo je manjkalo in bi se mu naša druščina pridružila. Gospe so namreč povedale, da ga v Ljubljani prodajajo na tržnici po 16 evrov za kilogram. Pridemo do izliva Krke v Savo. Strinjajo se z mano, Dolenjcem, da ni pošteno, da do tu tečeta dve reki, od tu naprej pa le še reka z imenom Sava. Sivolasi gospod, kar pomeni, da je dovolj moder in mu je treba verjeti, me podraži, da se tu odvaja voda od cvička in teče naprej le še voda. Mimi in Jožica nadaljujeta s šalami: »Pride v avtobusu starejša gospa do šoferja in mu da pet lešnikov. Čez nekaj minut ponovno prinese pet lešnikov. Ko to stori že petič, jo šofer vpraša: 'Gospa, hvala za lešnike. Dobri so. Ampak kako to, da mi jih nosite takole po pet?' 'Ker jih ne maram in pojem le čokolado, ki je okrog njih.'«

Helena in Marija sta sestri: »Ko sem videla oglas za tole v Čatežu, sem jo kar prijavila. Kdaj bova pa šli, če ne zdaj.« Med hojo obujata spomine na otroštvo in mladost: »Leta 1880 je stari oče zasadil na dvorišču pred hišo lipo. Ob večerih so starejši posedali pod drevesom, se po tri, štiri ure pogovarjali in vmes kaj zapeli. Otroci smo lovili kresničke. Še lepše je bilo petje fantov nekaj let pozneje. Ni bilo telefonov in facebooka. Hodili so po vasi, prepevali in se ustavili pod kakšnim oknom.« »Pa ste se dekleta odzivala?« »Smo, smo, ampak na skrivaj. Če so bili predolgo pod oknom, so oče prišli iz hiše in jim povedali, da ne bodo tu nič afen guncali.« Nič ne de, da so se za nekaj časa umaknili. Oče niso nikoli opazili, kako spraskan je bil zid pod oknom, kjer so fantje gor lezli.

Marija da pobudo za petje: »Prišla bo pomlad…« Šale postajajo vse bolj zabeljene, takšne za odrasle. »Mož odide na potovanje in žena takoj pokliče ljubimca. V kopalnico se gre stuširat, medtem pa ljubimec opazi moža na omari. Žena pride iz kopalnice: »Ljubček, vsa sem se uredila, se nadišavila…« »Če boš gor pogledala, se boš pa še usrala.«

Ob slovesu so me pospremili z navodili: »Da ne boste kaj slabega napisali. Tukaj je vse v redu in imamo se vrhunsko. Pa napišite še, da je ta oddih ravno prav za nas, upokojence, ki imamo nizko pokojnino.« Teh napotkov nisem vzel kot pritisk na svobodno novinarstvo, glede na njihovo veselo razpoloženje sem jim stoodstotno verjel.