Ministrstvo za kulturo je po naših informacijah še tretjič izdalo odločbo, s katero je križevniško cerkev, ki je del kompleksa ljubljanskih Križank in so jo leta 1949 podržavili skupaj s preostalimi objekti, v naravi vrnilo križniškemu redu. Ta je sestavni del Rimskokatoliške cerkve in pravni naslednik komende nemškega viteškega reda, ki mu je bila cerkev Device Marije pomočnice v Križankah matična cerkev, saj je v njej med drugim delovalo poglavarstvo tega reda.
Križevniška cerkev nazaj na upravno sodišče?
Ministrstvo za kulturo je prvo odločbo o vrnitvi križevniške cerkve v naravi izdalo leta 1995 (v času Drnovškove vlade in ministra za kulturo Sergija Pelhana), vendar sta se Mestna občina Ljubljana kot lastnica in Festival Ljubljana kot upravljalec pritožila na vrhovno sodišče. Drugo odločbo o vrnitvi križevniške cerkve križnikom je ministrstvo za kulturo izdalo leta 2006 (v času Janševe vlade in ministra za kulturo Vaska Simonitija), a je padla na upravnem sodišču. Vmes (leta 2014, teden dni pred koncem vlade Alenke Bratušek, v kateri je bil minister za kulturo Uroš Grilc) je isto ministrstvo zavrnilo zahtevo za vračilo cerkve v naravi in odločilo, da križniškemu redu zanjo pripada 340.805,01 evra odškodnine v obliki državnih obveznic. Nato so križniki sprožili upravni spor, upravno sodišče je pred dvema letoma zadevo vrnilo v ponovno odločanje, ministrstvo za kulturo pa je te dni (minister za kulturo v vladi Mira Cerarja je Anton Peršak) po naših informacijah še tretjič sklenilo, da cerkev pripada križnikom.
Toda to še zdaleč ne pomeni, da je po skoraj 25 let trajajočem pravdanju denacionalizacija križevniške cerkve končana. Mestna občina Ljubljana kot lastnica cerkve oziroma Festival Ljubljana kot njen uporabnik namreč lahko znova sproži upravni spor. Glede na vztrajanje Festivala Ljubljana, da to cerkev nujno potrebuje za svojo kulturno dejavnost ter da je zaradi izjemnega ambienta in akustike ne more nadomestiti z nobenim drugim objektom, je pričakovati, da se tej pravni možnosti ne bo odrekel. Za mnenje o tem smo želeli povprašati odvetnika Gašperja Dernovška iz odvetniške družbe Čeferin, ki v tej zadevi zastopa Mestno občino Ljubljana in Festival Ljubljana. A ker je bil včeraj v tujini, z odločitvijo ministrstva za kulturo še ni seznanjen, zato nam na vprašanja ni mogel odgovoriti.
Poklicali smo tudi Antona Preglja, pravnega zastopnika križniškega reda, ki je prejem pošte ministrstva za kulturo potrdil, odločbe pa včeraj še ni utegnil prevzeti. »Po tem, kar sem slišal in kar imam v rokah, pa vem, da nam je bila cerkev vrnjena v naravi,« nam je potrdil Pregelj. Eden od naslovnikov odločbe ministrstva za kulturo je tudi Slovenski državni holding (SDH), ki je zavezanec za izplačevanje odškodnin v obliki državnih obveznic denacionalizacijskim upravičencem, če jim odvzetega premoženja ne vrnejo v naravi. V primeru križevniške cerkve je SDH na istem bregu kot križniški red: vztraja, da ni ovir za njeno vrnitev v naravi.
Kaj vse se dogaja v križevniški cerkvi
Ko je upravno sodišče aprila 2015 nazadnje odločalo o križevniški cerkvi, je ministrstvu za kulturo med drugim naložilo, naj preveri, ali Festival Ljubljana v njej res opravlja kulturno dejavnost in ali ne bi njena vrnitev v naravi ovirala dejavnosti Festivala Ljubljana v preostalem kompleksu Križank, za katerega je ministrstvo za kulturo križnikom odmerilo odškodnino, odločba v zvezi s tem pa je že pravnomočna.
Festival Ljubljana kompleks Križank, v katerega spada tudi križevniška cerkev, upravlja od leta 1955. Vodstvo festivala nam je na vprašanje, koliko prireditev imajo v njej, pred časom takole odgovorilo: »V zadnjih letih je bilo v cerkvi izvedenih več kot sto prireditev na leto, ki so bile vsebinsko primerne le za ta prostor.« Posebno intenzivna dejavnost v tako imenovani nemški cerkvi je bila leta 2013, vendar sta tako SDH kot križniški red Festivalu Ljubljana očitala, da naj bi tisto leto obseg prireditev priredil potrebam denacionalizacijskega postopka, saj naj bi poleg šestih prireditev v sklopu poletnega festivala mednje med drugim prištel tudi več kot 60 vaj umetnikov, dva meseca trajajočo fotografsko razstavo, dvomesečno svetlobno instalacijo…
