Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki so jo konec lanskega leta zagnali na pravosodnem ministrstvu, je po naših informacijah sredi marca na okrožna sodišča že poslala odredbo, v kateri predsednike okrožnih sodišč obvešča, da prihaja v nadzor, in jim nalaga, kakšno dokumentacijo jim morajo pripraviti. Kot je razvidno iz načrta za leto 2017, se nadzor na okrožnih sodiščih začne konec marca in bo potekal vse do konca leta.
Na kazenskih oddelkih okrožnih sodišč bodo pregledali dinamiko reševanja 40 najstarejših nerešenih kazenskih, na civilnih pa 40 najstarejših nerešenih pravdnih zadev – na vsakem sodišču posebej. Na sodiščih v Celju, Kopru, Mariboru in Ljubljani, kjer delujejo tudi specializirani oddelki, bodo pregledali še deset najstarejših nerešenih specialnih »x-zadev« – zahtevnejših primerov gospodarskega, korupcijskega in organiziranega kriminala. Zanimalo jih bo predvsem, kaj se je s temi spisi dogajalo v zadnjih dveh letih.
Iskanje anomalij
Na sodiščih so imeli že pred ustanovitvijo službe za nadzor več pripomb, tako da tudi nad prejeto odredbo pričakovano niso najbolj navdušeni. »Zdaj bomo pregledali za tovornjak dokumentacije in izpolnili kup tabelic. Za en teden lahko kar zapremo,« smo v neformalnem pogovoru izvedeli od ene izmed vodij okrožnih sodišč. Na sodiščih morajo namreč najprej ročno pregledati vpisnike.
Na ministrstvu želijo s pregledom ugotoviti, kje se pri najstarejših nerešenih zadevah zatika. Tudi zato, da bi lahko načrtovali ustrezne zakonodajne rešitve. Z analizo hočejo tudi podrobneje preučiti dogajanje s spisi v posameznih fazah in izluščiti bolj problematične dele postopkov. Pritožbe zoper obtožnico so denimo uspešne le v sedmih odstotkih, v povprečju pa takšne pritožbe – tudi tiste povsem neumestne – za pol leta podaljšajo kazenski postopek.
Na pravosodnem ministrstvu po naših informacijah računajo tudi na preventivni učinek službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč, saj bodo na sodiščih že zato, ker bodo vedeli, da obstaja (in prihaja) zunanji nadzor, pozornejši na morebitne anomalije.
Hoja po tankem ledu
Toda v sodstvu so trenutno predvsem pozorni, kako daleč bo šla inšpekcijska služba pri svojem delu: »Če bo ministrstvo za pravosodje pri tem upoštevalo omejitve, ki izhajajo iz njihovih pristojnosti, in neodvisni položaj sodstva, potem ne bi smeli taki nadzorstveni pregledi povzročati nikakršnih težav ali napetosti med sodstvom in pravosodnim ministrstvom. Zato bomo pozorno spremljali izvajanje nadzorstvenih pregledov in se bomo ustrezno odzvali, če se bodo pri tem ugotovile nepravilnosti, prekoračitve pristojnosti oziroma posegi v načelo neodvisnosti sojenja,« nam je načrt nadzora za leto 2017 pokomentiral Gregor Strojin z vrhovnega sodišča.
Po mnenju nekaterih naših sogovornikov lahko težava nastane, ker samo podatki iz vpisnikov ne bodo dovolj za razumevanje posamezne zadeve. Podatek, da je bilo neko sojenje denimo večkrat prestavljeno, namreč ni nujno alarmanten, če je šlo za upravičene razloge (bolezen, pomembne pravne okoliščine). Če je šlo za izigravanje sistema, pa je to seveda anomalija. A da bo nadzorna služba to lahko ugotovila in razumela jedro posameznega problema, bo morala dobiti tudi konkretne podatke iz spisa in ne le vpisnika.
Vprašanje delitve oblasti
Do tovrstne nadzorne službe imajo pomisleke v sodnem svetu. Po njihovem mnenju je v pravilniku o delovanju službe še vedno premalo varovalk, rešitvi pa tudi konceptualno nasprotuje z vidika ločitve vej oblasti.
Podobno stališče imajo v sodniškem društvu. »Gre najmanj za podvajanje vlog, ki jih opravljajo že višja sodišča in vrhovno sodišče. Če si bo služba jemala preveč pristojnosti, pa to sploh ne bo sprejemljivo,« pravi predsednica društva Janja Roblek, ki opozarja, da takšnih služb v državah članicah Evropske unije ne poznajo nikjer, razen v Bolgariji. Po njenem mnenju bo lahko tudi z vidika nepristranskosti sojenja problematično, ko bo ministrska služba za nadzor pregledovala potek pravdnih zadev, v katerih je ena izmed strank kateri koli državni organ. Tudi možnost, da lahko služba za nadzor z odredbo pritisne na predsednike sodišč (da naj zagotovijo, da se posamezni primer pospeši), se zdi Roblekovi sporna. »Žal predsedniki sodišč nimamo dostopa do ustavnega sodišča, da bi sprožili oceno ustavnosti zakona. Glede na to, da ima to možnost več institucij, denimo varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec in drugi, menim, da bi morali v prihodnosti o tem razmišljati in govoriti,« še dodaja Roblekova.
Kot je razvidno iz letošnjega načrta nadzorne službe, ki jo vodi nekdanji predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek, bodo septembra pod drobnogled vzeli tudi dve sodišči v celoti. Gre za manjši okrajni sodišči v Lenartu in Slovenski Bistrici. Po naših neuradnih informacijah naj bi ti dve sodišči prvi na vrsto prišli zato, ker tam že 15 let ni bilo nikakršnega resnega nadzora (znotraj sodstva samega).
