Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je bila odpadna voda. Nanjo smo še do nedavnega gledali kot na odvečen in ničvreden odpadek, v resnici pa sta prav komunalna in industrijska odpadna voda lahko tudi vir surovin. Prej ko se bomo v družbi začeli tega zavedati, bolj nam bo to koristilo. Na odpadno vodo ne smemo več gledati kot na breme, temveč jo je treba razumeti kot priložnost. Nanjo ne smemo pozabiti takoj, ko odteče skozi odvodne kanale, temveč moramo nanjo gledati kot na vir surovin in energije.

Glede na lokalne potrebe in vrsto lahko iz odpadne vode s pomočjo toplotnih izmenjevalcev dobimo toplotno energijo. Odpadna voda je bogat vir dušikovih in fosfornih spojin, ki so vir hranil za rastline. Ker fosfornih rudnin v naravi počasi zmanjkuje, ponekod po svetu iz aktivnega blata, ki se nabere v čistilnih napravah, s posebnimi postopki že pridobivajo fosfor. V komunalni odpadni vodi je veliko celuloze, ki bi jo v čistilnih napravah lahko izločili iz odpadne vode in koristno uporabili za druge namene. V prehrambni industriji lahko s premišljenimi postopki ločevanja iz vode izločimo koncentrirane organske snovi, ki so surovina za prehrano živali ali koncentrat za proizvodnjo bioplina. Tako bi namesto porabljanja energije za vnos zraka v čistilnih napravah lahko pridobivali energijo. V naši kanalizaciji še vedno konča preveč odpadnega jedilnega olja, ki bi ga ob ustreznem zbiranju lahko uporabili za proizvodnjo biodizelskega goriva ali bioplina, nato pa še električne energije. Jedilno olje kot odpadek v kanalizaciji povzroča težave pri odvajanju odpadne vode, zahtevnejši pa so tudi postopki čiščenja odpadne vode v čistilnih napravah. V nekaterih industrijskih objektih že čistijo lastne odpadne vode in jih vračajo v svoje procese. V zaprtih krogotokih so tako znatno zmanjšali odjem čiste vode iz sistema ter količino in onesnaženost končne odpadne vode. Pravilno zajeta deževnica je lahko dober nadomestek za splakovanje stranišč in zalivanje vrta. Rešitev, povezanih z odpadno vodo, je veliko, so pa vezane na konkretno situacijo – in ravno v tem je priložnost vseh nas, da to prepoznamo in izkoristimo.

Pomembno vprašanje, postavljeno ob letošnjem svetovnem dnevu voda, je, kako količine odpadne vode zmanjšati in kako odpadno vodo ponovno uporabiti. Odgovore in optimalne rešitve bo morala zagotovo najprej ponuditi stroka.

Poleg prepoznanega vira surovin in energije je odpadna voda pomembna za nas tudi zato, ker v okolje vnaša onesnaževala, ki vplivajo na vsa živa bitja, tudi na ljudi. Pot komunalne odpadne vode v bivalnem okolju se začne v hišnih odtokih, najpogosteje pri straniščni školjki, v odtoku katere se znajdejo tudi predmeti, ki vanj nikakor ne spadajo – ostanki hrane, sanitarni odpadki, tkanine, farmacevtski odpadki, agresivna čistila, ostanki barv itd. Splošna ali gospodinjska raba namreč v odpadno vodo vnaša veliko pralnih sredstev, zdravil, kozmetike in drugih snovi oziroma kemikalij. Ljudje s svojimi izločki v odpadno vodo odvajamo tudi zdravilne učinkovine. Spomnimo, urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki se pretaka po razvejenih kanalizacijskih omrežjih, ne pomeni le mehanskega čiščenja, pač pa tudi biološko, torej odstranjevanje ali vsaj zniževanje koncentracij onesnaževal, ki so se znašla v odpadni vodi. Čistilna naprava odpadno vodo prečisti do stopnje, ki je kar najmanj obremenjujoča in škodljiva za okolje in naravo, še vedno pa v čiščeni vodi ostajajo snovi, ki so škodljive za manjše organizme in se s ponikanjem lahko ponovno pojavijo v naših virih pitne vode. Znanstveno je dokazano, da biološke čistilne naprave odstranijo od 30 do 50 odstotkov protibolečinskih zdravilnih učinkovin – kar pomeni, da imamo v čiščeni vodi še veliko snovi, katerih sestave in koncentracije ne poznamo. Kakšen vpliv in posledice bo to imelo na naše potomce, ki bodo uživali vodo s tako imenovanimi hormonskimi motilci, lahko samo ugibamo.

Zato se moramo o odpadni vodi in o vsem, kar zlivamo ali mečemo v straniščne školjke, tudi pogosteje pogovarjati. Zavedati se moramo, da v naravo pri nas danes nenadzorovano spustimo še vedno več kot desetino neprečiščene odpadne vode.

V Slovenskem društvu za zaščito voda zato tudi na svetovni dan voda znova opozarjamo, da je z vodo treba ravnati skrbno, kar velja tudi za odpadno vodo. Ne smemo je razumeti kot breme, pač pa kot dragocen vir, ki nam ponuja številne nove priložnosti. Tako bomo lahko uresničevali cilje, kot je varovanje vseh površinskih in podzemnih voda pred organskim onesnaženjem, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem.

DR. MARJETKA LEVSTEK, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda